"Arbitražni sporazum prinaša ogromno pasti in negotovosti. Mi lahko izgubimo zelo veliko, Hrvaška nič. Ne smemo hazardirati s slovenskimi nacionalnimi interesi, s slovenskim morjem," opozarja Gregor Virant, šef Zbora za republiko.
Vlada je zavrnila trditve Zbora za republiko, da bi s Hrvaško sklenila kakršenkoli dogovor izven besedila arbitražnega sporazuma. "S Hrvaško ni bila usklajena nobena izjava, niti Slovenija ni dala soglasja za kakršnokoli izjavo, ki bi se nanašala na vsebino sporazuma," so na zunanjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so še, da je "vse, kar je bilo dogovorjeno, vključeno v besedilo arbitražnega sporazuma".
Zbral je širok krog razumnikov, tudi tri nekdanje predsednike ustavnega sodišča, s katerimi so skupaj predstavili argumente proti arbitražnemu sporazumu.
Profesor pomorskega prava Marko Pavliha je kritičen že do nastajanja sporazuma: "Moti me neprimeren postopek nastajanja arbitražnega sporazuma. Šlo je za solistično akcijo pod krinko tihe diplomacije, ki je privedla do referenduma." Tožba pred meddržavnim sodiščem, o kateri so začeli govoriti zagovorniki sporazuma, ni možna. Odločitev arbitražnega sodišča je dokončna.
Slovenija se je odpovedala vedoč, da se odpoveduje
"Slovenija je ves čas vedela, da se je odpovedala celovitemu Piranskemu zalivu," trdi bivši ustavni sodnik Tone Jerovšek. Prebral je hrvaško izjavo iz njihovih Narodnih novin (Uradnega lista, op.p.), izjavo, ki ima status zakona in v kateri piše, da se Slovenija odpoveduje celovitemu Piranskemu zalivu.
Hrvatje so zapisali, da sta 27. oktobra lani Hrvaška in Slovenija svetu EU in ZDA skupaj posredovali izjavo, ki o tem priča. Tako je tudi nekaj dni kasneje, 4. novembra, v Stockholmu premier Borut Pahor sporazum podpisal seznanjen s to izjavo. "Če Hrvatje lažejo, naj jih predsednik vlade in vlada demantirata," poziva Jerovšek. Dodaja, da ne bomo imeli stika z odprtim morjem, ampak bo treba od teritorialnih voda do točke T5 potegniti vez.
Jerovška je dopolnil bivši predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj: "Obe državi sta skupaj seznanili predsedstvo EU in ZDA z izjavo, v kateri Hrvaška izrecno zatrjuje, da je podlaga v 11. členu sporazuma. Zato ne verjamem več, da je to enostranska izjava. Verjamem pa, da je izjava, sprejeta v državnem zboru, res enostranska, saj je bila tudi poslana zgolj Hrvaški."
Čebulj poudarja, da je Slovenija s takim ravnanjem pristala na to, da se nič ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na stik Slovenije z odprtim morjem.
Kritično tudi do Hrvatov
Če sprejmemo sporazum, se bomo "pogajali o manj od tega, kar imamo sedaj", je prepričan bivši ustavni sodnik Lovro Šturm. Teolog Ivan Štuhec pa je kritičen do Hrvatov: "Na nasprotni strani nimamo poštenega sogovornika. To je neetično. Na to ne moremo pristati." Nepošteno se mu zdi, da je referendum dva tedna pred počitnicami, ko bodo šli številni na Hrvaško. Če bodo imeli težave, je bolje, da gredo v Grčijo, ki ji v teh dneh tudi mi pomagamo iz krize.
Za odlične odnose med sosedama
Izpostavili so, da je "vlada Boruta Pahorja v postopku pogajanj, podpisa in ratifikacije arbitražnega sporazuma prekršila osnovne standarde politične kulture, saj je popolnoma prezrla mnenja pomembnega dela strokovne javnosti, civilne družbe in opozicijskih strank".
Krog intelektualcev, ki jih je okrog sebe zbral Virant, je predstavil tudi spomenico, pod katero so se podpisali, v njej pa izpostavljajo: "Zavzemamo se za vsestransko odlične sosedske odnose s Hrvaško in menimo, da nerešeno mejno vprašanje ne more in ne sme biti ovira za sodelovanje."
Naprej: "Odločitev o ratifikaciji arbitražnega sporazuma z navadno večino v državnem zboru je sramotni ustavni in etični madež na slovenski parlamentarni demokraciji. Gre za odločitev z daljnosežnimi posledicami za strateške interese slovenskega naroda in slovenske države. Vladajoča koalicija je nikakor ne bi bila smela sprejeti sama brez širšega soglasja parlamentalnih strank, strokovne javnosti oziroma najširše civilne družbe."
Nadaljujejo, da si Slovenija ob tako pomembnem vprašanju nikakor ne bi smela privoščiti razdvojenost na dva pola, da ni res, da bi se v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu Slovenija znašla v neprijetnem položaju in da bi bil okrnjen njen ugled.
Prvi se je pod trditve podpisal Gregor Virant, med drugim pa sledijo Andrej Aplenc, Matej Avbelj, France Bernik, Janez Bernik, Miha Brejc, Niko Grafenauer, Tone Jerovšek, Matej Makarovič, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Žiga Turk in drugi.
