Kako bi nekomu, ki še ni slišal za vas, predstavili svoja vina?
Na našem posestvu pridelujemo skoraj vse bele sorte, ki uspevajo na Štajerskem, od rdečih pa modri pinot, modro frankinjo in zweigelt. Ta široka paleta sort je potem zastopana v skupini svežih suhih vin, skupini zorjenih vin, v lesenih hrastovih sodih in pa vina, ki zorijo v bariq sodih.
Pridelujemo tudi peneča in predikatna vina, grozdno žganje in grozdni sok. Ampak to je bolj agronomski opis. Drugače pa pridelujemo s pomočjo vrhunsko dovršene tehnologije, veliko znanja in predvsem spoštovanja ter ljubezni do narave vina, ki zadovoljujejo prav vse okuse še tako zahtevnih vinoljubov. Od svežih vin, ob katerih ljudje lahko uživajo dnevno in si polepšajo piknik v naravi, pa vse do že omenjenih barikiranih vin, ki jim obogatijo trenutke ob izbrani kulinariki in prijetni družbi. Kot štajerski vinski kleti bi nam večina sicer verjetno pripisala bogat izbor belih vin, kar sicer drži, naj pa se pohvalim, da imamo tudi vrsto izjemnih rdečih vin, kar potrjujejo tudi številna priznanja na največjih izborih vin na svetu, kot je Decanter v Londonu, kjer smo prav letos za vini Modri pinot in Modra frankinja prejeli srebrno priznanje.
Po čem se vaša vina ločijo od drugih? Kako pomemben faktor pri tem je ročno obiranje grozdja?
V našem podjetju skušamo čim bolj skrbno obdelati naše vinograde, saj se zgodba velikega vina prične ravno tu. Pri tem je človek neprecenljive vrednosti. V Sloveniji imamo večino naših vinogradov na strmih legah, kar zahteva veliko ročnega dela, s tem pa seveda rastejo tudi stroški pridelave. Ob tem lahko tudi dodam, da dandanes stroji za obiranje grozdja še niso tako izpopolnjeni, da bi se lahko v kvaliteti obiranja kosali s človekom. S tem mislim predvsem strojno obiranje na strmih legah. Proces preverjanja kakovosti grozdja pa tudi z obiranjem ni zaključen. Tudi pri preši so ves čas prisotne budne oči in pa roke naše ekipe, ki poskrbijo, da potrošniku ponudimo le najbolje. Mošt ali vino tudi kasneje v kleti zahteva vso pozornost, saj se nam vsako zamujeno opravilo maščuje in pozna v kozarcu. Vinogradniki pa smo seveda precej odvisni od vremena, torej nam delež uspeha odmeri že narava z lepim ali pa slabim vremenom.
Koliko vina letno proizvedete?
Letno proizvedemo približno 250.000 litrov vina, številka pa iz leta v leto raste, zato našo klet tudi že širimo z večjo polnilno linijo in skladišči.
Kako se gibljejo cene za steklenico vina?
Prodajne cene vin variirajo glede na tržišče kamor ga odpremimo. Trg v članicah EU je zasičen, zato so cene tukaj nižje. Naša maloprodajna cena za steklenico svežega vina se giblje okrog 8,5 evra za steklenico.
Kje v Sloveniji ponujajo vaša vina?
V Sloveniji smo prisotni v številnih restavracijah in vinotekah, najdete pa nas seveda tudi v prodajnih mrežah Spar, Interspar in Mercator. V Mariboru smo pred dobrim letom odprli lastno vinoteko, vinski bar Dveri-Pax v poslovnem centru Slavija in zelo me veseli, ko opažam, da obisk vztrajno raste. Kljub težki ekonomski situaciji opažam, da ljudje prepoznajo in cenijo kakovostna vina, kar se nam odraža pri obisku, zato v prihodnosti načrtujemo širjenje tovrstne ponudbe, verjetno tudi v tujini.
Prisotni ste tudi v tujini. Kje bi radi še razširili ponudbo oz. kje bi radi bili še bolj prisotni?
Naš trenutni trg predstavljajo države članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska in BiH. Počasi prodiramo na tudi kitajski trg in v Rusijo. To je dolgotrajen proces, saj smo relativno majhni, a kljub temu zanimivi za tako zahtevna tržišča, kar me zelo veseli in hkrati motivira. Veliko trgov je še, ki bi jih radi dosegli, vendar se zavedamo, da se bo potrebno na njih še uveljaviti.
Zakaj ste se odločili poskusiti na azijskem trgu, kjer se nam laikom mogoče zdi, da vinska kultura ni tako razvita? S kakšnimi težavami se srečujete ob vstopu na ta trg?
Azijski trg še ni tako zasičen kot trg v EU ali ZDA in predstavlja poseben izziv. Pa nikakor ne bi mogel reči, da vinska kultura ni razvita. Partnerji, s katerimi sodelujemo, so zelo zahtevni in so se izkazali kot izjemni poznavalci vin, kar me zelo veseli. Vsekakor je to tržišče, ki ga nikakor ne gre podcenjevati, temveč ravno nasprotno.
Prisotni ste tudi v ZDA in Kanadi. Sodelujete s kakšnimi znanimi restavracijami?
Tam smo sodelovali samo z večjimi trgovci, ki vršijo nadaljnjo distribucijo.
Kakšne so razlike med povpraševanjem na slovenskem, azijskem in ameriškem trgu? Se določena vina bolj popularna kot druga? Ali katero od vin izstopa po priljubljenosti pri vaših kupcih?
Povprečen slovenski pivec še vedno rad poseže po polsladkem vinu, čeprav ljubiteljev svežih suhih ali suhih vin, zorjenih v lesenih sodih, prav tako ne manjka. V Avstrijo, na Nizozemsko, v Nemčijo, Belgijo in Veliko Britanijo prodamo največ suhih svežih vin. Na Kitajskem so popularna rdeča vina. Japonci pa navadno naročajo vina, zorjena v lesenih sodih.
Po priljubljenosti pri nas izstopa sveži sauvignon. Tujcem je precej zanimiv tudi šipon, kot sorta, ki je značilna za naše kraje. Želje so torej zelo različne, nas pa veseli, da zaenkrat lahko ugodimo vsem tem željam.
Na katere trge, kjer vas trenutno še ni, bi želeli še vstopiti?
Radi bi povečali prodajo v ZDA, na Švedsko, Finsko. V Rusijo že vstopamo, vendar se bo treba tam še uveljaviti.
Kako bi ocenili letošnjo letino? Kaj vam je povzročalo največ težav?
Letošnje leto bomo verjetno v kmetijstvu in tudi še v kakšni drugi panogi skušali čim prej pozabiti. Narava res ni bila prizanesljiva, vendar je to naš način življenja, saj se trudimo v vsakršni situaciji iz narave izvabiti najboljše.
Kakšno je trenutno stanje na trgu pri nas?
Stanje na našem trgu zagotovo ni rožnato. V Sloveniji je kupna moč padla, konkurenca je izjemna. Poleg množice dobrih domačih vin je na trgu tudi veliko uvoženega vina. Vedeti moramo, da ima večina tujcev veliko prijaznejše pogoje za pridelavo vina kot slovenski vinogradniki.
Katere so največje težave, s katerimi se spopadate slovenski vinarji?
Težave nas vinarjev so številne, kot so na primer nepovezanost, slaba prepoznavnost v tujini, številne vremenske spremembe in predvsem najbolj pereča nelojalna konkurenca med samimi vinarji, ki jo podpirajo državne institucije. Recimo razne inšpekcijske službe imajo na svojem zemljevidu večinoma večje vinske kleti v Sloveniji, kjer pač kontrolirajo vse, kar je treba in kar pač narekujejo predpisi. Nič narobe, vendar prav bi bilo, da smo pod kontrolo vsi vinarji, saj se na trgovskih policah in restavracijah pojavljamo vsi in to s čisto enakimi cenami, vendar neenakimi stroški po steklenici. Vinarji sami se ne znamo in ne zmoremo povezati, državne institucije pa nam prav tako niso v pomoč.
Menite, da bi morali slovenski vinarji bolj strniti vrste in ubrati skupno strategijo za nastop tako na domačem kot tujem trgu?
Seveda bi morali, vendar še nismo našli najuspešnejšega recepta za skupen nastop. Tukaj ne vidim vinarjev ločeno od ostalega. Predvsem turizem v naših krajih bi moral temeljiti na vinski ponudbi, dobri hrani in čudoviti naravi. Da pa ne bom tako črnogled, verjamem, da gredo lahko stvari na bolje. Štajerski vinarji se tega dobro zavedamo, zato 30. 9. tri kleti, Dveri-Pax, Zlati grič in Ptujska klet, v ljubljanskih Križankah organiziramo skupni dogodek, kjer se bomo predstavili širši publiki. Verjamem, da je to nov korak na poti skupnega nastopa na tržišču.
Kako vidite in ocenjujete vlogo države na področju vinarstva?
Država je institucija, ki mora služiti svojim državljanom in skrbeti za njihovo dobrobit. To pomeni tudi, da mora poskrbeti za vsaj približno enakopravno obravnavo fizičnih ali pravnih oseb. Torej, da imamo vsi enake obveznosti do države in na koncu enake bonitete.
Vinarji smo konkurenti in sotrpini obenem, saj se vsi srečujemo s podobnimi problemi. A nam kljub vsemu verjetno še ni dovolj težko, da bi znali strniti vrste. Tu vidim kot posrednika državo, ki nas lahko prepriča, da nam bo skupni nastop v tujini samo koristil in pomagal pri prepoznavnosti ter nam seveda pri tem pomaga. Pa lepo prosim, da se razume, brez ustanavljanja nove institucije, ki bi imela vsako leto več zaposlenih, odtujenih od osnovne naloge.
Svojo vlogo pa bi po mojem mnenju moralo opraviti tudi šolstvo. Srednje strokovne šole in univerza bi morali biti gonilo razvoja ter seznanjati mlade ljudi z novostmi in razvojem. Šolski sistem naj mlade spodbuja k razmišljanju in inovativnosti ter spodbuja njihov potencial. Nič ne pomaga veliko število diplom z vseh fakultet, če pa ljudje ne znajo uporabiti pridobljenega znanja, ker jih nihče ni naučil razmišljati.
Ali opazite razliko med tem, po kakšnih vinih posegajo ženske in po kakšnih moški?
Pri dobrih poznavalcih vin skoraj ne vidim razlik. Mogoče ženske pogosteje sežejo po kakšnem slajšem ali aromatičnem vinu.
Katero vino bi ponudili nekomu, ki še ni pil vaših vin in nima izdelanega okusa?
Mogoče za začetek kakšen sveži rumeni muškat ali sauvignon.
Kako bi ocenili kulturo pitja vina pri nas?
Kultura pitja pri nas se iz leta v leto izboljšuje. Vino je zdrava pijača, ki je našemu telesu in počutju koristna, zaužito v zmernih količinah seveda. Na eni strani je kultura pitja vina ob spremljavi dobre hrane vsako leto na višjem nivoju. Imamo pa tudi veliko ljudi, ki se prehranjujejo enolično, čim bolj poceni zaradi pomanjkanja časa ali denarja in tukaj tudi ni prostora za dobro vino.
Včasih, ko spijemo kozarec preveč, nas kasneje po nekaterih vinih boli glava. Zakaj so nekatera vina v tem pogledu bolj "neprijazna" od drugih?
Glavobol je bolj ali manj posledica dehidracije, saj bi morali ob vinu popiti veliko količino vode.
Če bi vas nekdo povabil na večerjo in ne bi vedeli, kaj vam bodo ponudili na krožniku, katero vino bi prinesli?
Za aperitiv penino, kasneje bi pa nič ne bilo narobe ponuditi šipon, svež ali zorjen v lesenem sodu.
