Slovenija
67 ogledov

Veto na zakon o javnem naročanju

Bučke Profimedias
Vsi se strinjajo, da cena ne sme biti edini kriterij, a v interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev menijo, da tudi nov zakon ne bo prinesel ustreznih rešitev.

Državni svet je z 28 glasovi za in petimi proti izglasoval odložilni veto na novi zakon o javnem naročanju, ki stremi k ekonomični porabi javnega denarja in transparentnim postopkom oddaje javnih sredstev. Za njegov vnovični sprejem bo v DZ potrebna absolutna večina glasov.

V interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki je podala predlog za veto, menijo, da zakon ne prinaša ustreznih rešitev v sistemu javnih naročil. "Ponekod stanje celo še poslabšuje, npr. glede poplačila podizvajalcev, s čimer se poslabšuje tudi plačilna nedisciplina," je povedal svetnik Alojz Kovšca.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da gre za sistemski zakon, ki primarno zagotavlja gospodarnost, transparentnost in učinkovitost javnega naročanja. V Sloveniji letno oddajo za 3,7 milijarde evrov javnega denarja, je navedel in dodal, da več kot 70 odstotkov javnih naročil odpade na malo gospodarstvo, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem bistveno več.

Cena ni edini kriterij

Prenovljeni zakon na novo določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, na nekaterih področjih, npr. pri naročanju inženirskih storitev, pa so prepovedali ceno kot edini kriterij izbire. "Zakon določa, da se izbere ekonomsko najugodnejša ponudba, kar pomeni za dano ceno najvišja kakovost," je pojasnil minister in opozoril, da mora kakovost in pričakovanja opredeliti naročnik.

Predlagatelji veta poudarjajo, da prenovljeni zakon še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene. Opozarjajo tudi, da je nabor dejavnosti, pri katerih so ceno kot edini kriterij prepovedali, premajhen in da bi bilo treba vanj obvezno vključiti tudi gradnje, storitve in blago, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela. 

Izločanje neplačnikov socialnih obveznosti

Koprivnikar je prepričan, da zakon omogoča različna zelo učinkovita orodja, kot je izločanje neobičajno nizkih ponudb v primerjavi z ostalimi realnimi ponudbami in izločanje ponudnikov, ki ne plačujejo socialnih obveznosti ali takšnih, ki storijo dvakrat isti prekršek v zvezi z delom. To je zelo ostra norma, ki je druge države ne poznajo, je dejal minister.

Gradnja | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Član interesne skupine delodajalcev Milan Lukić je opozoril, da najnižja cena omogoča pritoževanje in da tako ni mogoče oddati naročila, razen tistemu, ki ponudi najnižjo ceno, in to ob zavedanju, da ne more realizirati javnega naročila, kaj šele kakovostno. Tudi on meni, da bi morala biti cena kot edini kriterij prepovedana tudi pri gradnjah.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.