V letu 2020 bo zaradi koledarske porazdelitve praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi, pet delovnih dni več kot letos. Bo pa to spodbudno vplivalo na BDP. Po ocenah statistikov je prispevek dodatnega dneva k rasti BDP 0,1 odstotne točke, a natančne številke za več dodatnih dni ne morejo dati.
V naslednjem letu bodo za razliko od letos ob koncu tedna Prešernov dan 8. februar, podaljšani praznik dela 2. maj, Marijino vnebovzetje 15. avgust, dan reformacije 31. oktober, dan spomina na mrtve 1. november ter dan samostojnosti in enotnosti 26. december. Po drugi strani pa bo za razliko od letos med tednom dan upora proti okupatorju 27. april.
Tudi ob upoštevanju zadnjih podatkov, ki vključujejo krepko gospodarsko rast minulih let, ocena vpliva enega dodatnega delovnega dne ostaja 0,1 odstotne točke, pojasnjujejo na statističnem uradu. Za toliko bi se torej v povprečju dodatno povečal BDP v primeru enega dodatnega delovnega dne. To sicer velja ob predpostavki nespremenjenih ostalih pogojev, ne glede na to, kje v letu se ta dan nahaja in za kateri dan v tednu gre.
Vendar pa za poljubno večje število delovnih dni na statističnem uradu zaradi zmanjševanja mejne učinkovitosti ne morejo trditi, da bo vpliv povečanja za vsak dodatni delovni dan enak. Napovedi domačih in tujih mednarodnih ustanov za rast slovenskega gospodarstva v letu 2020, ki vključujejo tudi učinek večjega števila delovnih dni, se gibljejo med 2,5 in tremi odstotki.
Bo serpentina premislil ce bi kak praznik prenesli z nedelje na delavni ponedeljek ,da se delavstvo odpocije od garanja ,bdp na nivoju juzne afrike ,bangladesa ,guatamale ,zahteva zivalske napore delavstva.