Verniki se danes spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami, ki so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Oljka, ki jo tudi uporabljajo v butarah, je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje.
Tehnološki napredek je po besedah Benedikta XVI. osvobajajoč in prispeva k napredku človeštva le, če sledimo prepričanjem čistega srca in zavračamo laži v iskanju Božjega obličja.
Posebnost današnje maše v Katoliški cerkvi je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad Jeruzalemske cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju.
Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. Oba dneva pri bogoslužjih prebirajo odlomke o tem trpljenju – pasijon. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Jezusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Cvetna nedelja tudi v evangeličanski in pravoslavni cerkvi
Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem. Praznik pa je priložnost za poglobljen razmislek o Kristusovi poti – ob prihodu v Jeruzalem so ga namreč nekateri slavili, nekateri pa zahtevali njegovo križanje, je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša.
Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Ta sicer za gregorijanskim koledarjem, ki je v uporabi pri nas, zaostaja 13 dni. Tako tudi pravoslavni verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji danes praznujejo cvetno nedeljo.
