Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je Prešernovo nagrado prejel za življenjsko delo in svoj bogat literarni opus. "Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij," je pojasnjeno v utemeljitvi nagrade.
Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada je bila letos arhitektka Maruša Zorec, ki je skupaj s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem izvedla projekt Ureditev grajske pristave v Ormožu. Zorčevi so ji med Prešernovimi deli posebej ljube Gazele, prav tako pa ima rada sodobno poezijo, ki ji "odstira svetove in globine človeka do katerih sama po svojih poteh ne najde".
Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v minulih dveh letih. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da so odlike njegovega igranja "lep ton, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca".
Nagrada tudi Iztoku Mlakarju
Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado Prešernovega sklada prejel dirigent Stojan Kuret, ki je v začetkih svoje zborovske poti, polne presežkov, sodeloval z mladinskim zborom Glasbene matice Trst. Na vprašanje Müller Pograjčeve, ali se danes da po železni cesti priti do Trsta, je odgovoril, da sicer zmeraj težje, "a železna volja, ki jo nosim v sebi, še iz časov naših dedov in očetov nas popelje marsikam po svetu".
Igralec Primož Bezjak je recitiral odlomek iz romana Koliko si moja?, za katero je pisatelj Andrej E. Skubic prejel nagrado Prešernovega sklada. Skubic je dejal, da je sicer Prešeren velik pesnik, a sam raje prebira pesmi Srečka Kosovela. Pred izročitvijo nagrade Prešernovega sklada igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju je Gallusovo dvorano napolnila njegova skladba Soča. Mlakar je nagrado prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Ob prevzemu nagrade je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!"
Režiser Ivica Buljan si je nagrado prislužil za obsežen in izjemen režiserski opus zadnjih dveh let. "Njegove režije so skrajno premišljeni, vselej pa tudi z zaupljivo in domala neopazno mehkobo izvedeni kolektivni gledališki akti, v katerih gledalec zavzema ključno mesto ob igralcu," med drugim piše v utemeljitvi nagrade.
