“Treba je paziti, da se ne delaš otročjega in da ti ne gre na otročje, ampak da ohraniš otroka v sebi. Meni je bilo že v osnovni šoli grozno, ko smo se morali učiti dolge pesmice, in sem si zadal, da moje pesmi za otroke ne bodo nikoli dolge. Hotel sem tudi, da so takšne, da jih učiteljice ne bodo preveč spoštovale in da jih bodo otroci imeli radi,” je svoje vodilo pri pisanju za otroke ob ponatisu pesmarice Cicibanija, ki jo je z ilustracijami tokrat obogatil Silvan Omerzu, opisal Feri Lainšček, ki gre lahko z njo, kot pravi, tudi po 25 letih mirno k otrokom. In enako pri pisanju knjig za otroke velja za Deso Muck, ki se po Anici, najuspešnejši seriji knjig za otroke na Slovenskem, zdaj podaja v živalski svet.
Lahko noč in eno bolho za pomoč
“Že kot mama sem se soočala s pojavom, da otroci hočejo za vsako ceno imeti svojo domačo žival. Pri hčerkah sem postavila pravilo, da si bo vsaka, ko bo stara deset let, lahko izbrala eno živalico, in tega se je pri nas nabiralo blazno veliko. Te živali so imele tudi neverjetne usode: papagaju je pes odgriznil glavo, plešoči miški je odpadla noga, prerijski skakač je še vedno nekje v kleti in ima najbrž že zelo veliko družino,” je zametke ideje za zbirko Čudežna bolha Megi, ki je namenjena otrokom od šestih let, strnila Desa Muck, ki bo za serijo napisala deset knjig. V njih bodo nastopale domače živali (želvice, podgane, mačka, hrčki, ribe, ptič), od katerih je večino imela doma tudi sama.
“Razmišljala sem, da smo bili premalo obveščeni o teh živalih, ki smo si jih vlačili domov, ter da so pri nas na neki način zelo trpele in trpijo po številnih slovenskih domovih, zato je prišla ideja, da bi napisala serijo, da v vsaki knjigi v zabavni, napeti zgodbi nastopa domača žival, zadnjih nekaj strani pa je napisala veterinarka, da spoznamo to žival,” ob tem razmišlja Desa, ki tako otrokom kot staršem polaga na srce, naj tisti, ki si želijo domačo žival, razmišljajo o tem, kako bi se počutili, če bi bili v koži živali, ter kaj bi jim bilo grozno in kaj všeč.
Močvirniške dogodivščine
Kaj je všeč in kaj grozno živalim, pa bo mogoče izvedeti tudi v knjigi Močvirniki Barbare Simoniti, ki je v svojem prvem delu za otroke na 300 straneh ustvarila celovit ekosistem – močvirno loko, v kateri prebivajo močeradi, krastače, pupki, polži in drugi močvirniki, ki so oživeli v zgodbah Simonitijeve in nagrajenih ilustracijah Petra Škerla, ki je močvirnati svet sestavljal kar dve leti in pol. “Bolj tankočutnega ilustratorja si ne bi mogla predstavljati,” je o sodelovanju s Škerlom polna pohval povedala Simonitijeva in dodala, da je bilo knjigi, ki je napisana že deset let, očitno usojeno, da jo ilustrira prav on.
