Nominalno so se izdatki sektorja država lani zvišali za 6,5 odstotka na 9,3 milijarde evrov. Na rast so tudi v drugem koronskem letu vplivala izplačila socialnih prejemkov, povezanih z interventnimi ukrepi, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.
Več kot polovica izdatkov za socialno zaščito je bila lani namenjena za področje starost (predvsem za starostne pokojnine), zrasli so za 4,8 odstotka na 5,4 milijarde evrov. Izdatki za bolezen in invalidnost so se zvišali za 18,1 odstotka na nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov, za področje družina in otroci pa za 13,6 odstotka na nekaj več kot milijardo evrov.
Zaradi nižje stopnje brezposelnosti pa so se izdatki za ta namen lani znižali za 18,8 odstotka, in sicer na 234 milijonov evrov.
Za področje zdravstva je država lani namenila nekaj manj kot 4,3 milijarde evrov. To je 13,5 odstotka več kot leto prej. Pri tem so se najbolj povečali izdatki za bolnišnične storitve, za 150 milijonov evrov.
Za izdatke za ekonomske dejavnosti je bilo lani namenjenih 6,8 odstotka BDP, potem ko je bil leto prej ta delež 8,1-odstoten. Na njihovo višino so še vedno vplivali ukrepi, sprejeti kot odziv na epidemijo covida-19, pri čemer so se izplačila subvencij za splošne ekonomske zadeve in podporo trgu dela zmanjšala za polovico - z 1,4 milijarde evrov na 735 milijonov evrov. Povečala pa so se izplačila turističnih bonov.
Za dobro desetino so se lani povečali tudi izdatki izobraževanje, in sicer na nekaj manj kot tri milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka BDP. Izdatki za javno upravo so znašali 5,2 odstotka BDP, pri čemer so največji delež obsegali izdatki za servisiranje javnega dolga. Za izdatke za javni red in varnost so bila lani namenjena sredstva v višini 1,8 odstotka BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,4 odstotka BDP, za obrambo 1,2 odstotka BDP, za varstvo okolja 0,7 odstotka BDP, za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj pa 0,5 odstotka BDP.
dezurni@styria-media.si
priseljenec: naj pripelje družino..ampak 5 let nobene sociale...naj najprej nekaj anredi za NAŠO državo, šele potem bi se lahko pogovarjali o sociali...pa še pred tem socialo poštimat za NAŠE državljane...šele potem, če kaj ostane za priseljence
Seveda večino za tiste, ki so ugotovili, da jim gre veliko bolje na sociali, kot pa če bi delali in plačevali davke. Seveda potem pa je pritisk simulantov na raznorazne zdravnike po izdaji "diagnoz, na socialne službe, itd.
Za koga, za priseljence in njihove babe, katere se gredo tovarne rojevanja, niso v službi in vlečejo socialo.