Strah. "Še pred pol leta nismo pričakovali, da se lahko katastrofa, kot je bila tista v Fukušimi, zgodi tudi pri nas. Danes vemo, da je to realen scenarij," pravi Uroš Pivk, ki je začel v Sloveniji promovirati varne konstrukcije, nekakšne sobe za paniko.
Preživetje za en mesec
Varna soba je široka 2,5 metra in dolga šest metrov. Zgrajena je iz težkih kovin. Po Pivkovih besedah prenese dolgotrajno obstreljevanje, ogenj, potres in radiaktivno sevanje. V njej so WC, kuhinja in postelja. Štiričlanski družini naj bi ob morebitni katastrofi omogočala enomesečno preživetje.
V varno sobo se vstopi skozi več komor. Pivk razlaga, da se v primeru radioaktivnega sevanja v prvi komori najprej stuširamo oblečeni, obleke nato odložimo in vstopimo v drugo komoro, kjer se vnovič stuširamo. Nato vstopimo v tretjo komoro in končno še v glavni prostor. Tam je dovolj prostora za zadostne zaloge hrane in vode, tako da prebivalcem varne sobe ni treba zapustiti in se ponovno izpostaviti sevanju.
Ogroženi podjetniki
"Danes, ko je toliko odpuščanj, je to morda dodatni razlog, zakaj se za nakup varne sobe odločajo predvsem podjetniki," o povečanem povpraševanju med tujimi lastniki podjetij pravi Pivk. Tudi pri nas naj bi bilo za varne sobe nekaj zanimanja, med drugim so sobo že predstavili policiji in vojski. V tujini naj bi manjše verzije takšnih komor uporabljali predvsem varnostniki, ki varujejo pomembnejše objekte, pa tudi vojaki na Kosovem in v Iraku.
"Profili ljudi, ki se zanimajo za te sobe, so različni," pojasni Pivk. To naj bi bili predvsem ljudje, ki se bojijo za svojo varnost. "Nekateri so morda res malo paranoični; imeli smo recimo stranko, ki je bila prepričana, da se bo zgodila tretja svetovna vojna," pravi in dodaja: "A razlogi, zakaj nekdo potrebuje dodatno zaščito, so različni."
Soba za paniko stane 150 tisoč evrov, stoji pa lahko nad ali pod zemljo oziroma je vgrajena v hišo.
