"Varčevalni ukrepi bodo najbolj prizadeli otroke"

"Vojna v Ukrajini in naraščajoča inflacija sta potisnili v revščino dodatnih štiri milijone otrok v vzhodni Evropi in Srednji Aziji, kar predstavlja 19-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom," sporočajo z UNICEF Slovenija. V Sloveniji v primerjavi s preteklim obdobjem opažajo majhen upad deleža otrok pod pragom revščine, "kar kaže na pomemben trend, hkrati pa tudi potrebo po dodatni okrepitvi vlaganj v zaščito družin z otroki."

Študija regionalnega urada UNICEF-a za Evropo in Srednjo Azijo o revščini otrok, “Vpliv vojne v Ukrajini in posledične gospodarske recesije na revščino otrok v vzhodni Evropi in srednji Aziji”, zajema podatke iz 22 držav, ki kažejo, da največje breme gospodarske krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, nosijo ravno otroci. Ti predstavljajo 25 odstotkov prebivalstva v regiji in skoraj 40 odstotkov od dodatnih 10,4 milijona ljudi, ki se na tem območju letos soočajo z revščino.

Rusija je doživela največje povečanje števila otrok, ki živijo v revščini, z dodatnimi 2,8 milijona otrok, ki zdaj živijo v gospodinjstvih pod pragom revščine, kar predstavlja skoraj tri četrtine skupnega povečanja v regiji. V Ukrajini v revščini živi dodatnega pol milijona otrok, kar je drugi največji delež otrok pod pragom revščine v tej regiji. Sledi Romunija, kjer v revščini živi dodatnih 110.000 otrok.

UNICEF

"Poleg očitnih grozot vojne – ubijanja in pohabljanja otrok ter množičnega razseljevanja – imajo gospodarske posledice vojne v Ukrajini uničujoč vpliv na otroke po vsej vzhodni Evropi in srednji Aziji," je dejala Afshan Khan, regionalna direktorica UNICEF-a za Evropo in Srednjo Azijo. "Otroci po vsej regiji so ujeti v primež te strašljive vojne. Če ne bomo zdaj zagotovili podpre za otroke in njihove družine, bo strm porast revščine otrok skoraj zagotovo povzročil smrti, velik manjko na področju izobraževanja ter izgubljeno prihodnost."

Učinki tako strmega porasta revščine otrok bi lahko po navedbah UNICEF Slovenija daleč presegli neposredno finančno stisko, s katero se soočajo družine. Samo letos bi lahko dodatnih 4.500 otrok umrlo pred svojim prvim rojstnim dnevom, 117.000 otrok bi lahko opustilo šolanje.

Revnejša kot je družina, večji delež prihodka porabi za potrebe, kot sta hrana in gorivo. Ko stroški osnovnih dobrin naraščajo, se zmanjšuje razpoložljiv denar za druge potrebe, kot sta zdravstvena oskrba in izobraževanje. Kriza življenjskih stroškov pomeni, da je za najrevnejše otroke še manj verjetno, da bodo imeli dostop do osnovnih storitev, in da so prav ti otroci še bolj izpostavljeni nasilju, izkoriščanju in zlorabi.

UNICEF

Mnogi so v revščino, v katero so potisnjeni v otroštvu, ujeti še vse življenje: "Eden od treh otrok, rojenih in odraščajočih v revščini, bo tudi svoje odraslo življenje živel v revščini, kar vodi v medgeneracijski krog pomanjkanja in stisk."

Izzivi, s katerimi se srečujejo družine, ki živijo v revščini ali na njenem robu, se poglobijo, ko vlade zmanjšajo javno porabo, povečajo davke na potrošnjo ali uvedejo varčevalne ukrepe v prizadevanjih za kratkoročno krepitev svojih gospodarstev, saj to zmanjšuje doseg in kakovost podpornih storitev, od katerih so odvisne družine.

Da bi otrokom zagotovili izhod iz revščine in preprečili, da bi še več gospodinjstev zašlo v revščino, UNICEF poziva vlade k spodnjim ukrepom.

• Zagotavljanje univerzalnih denarnih prejemkov za otroke in minimalne dohodkovne varnosti.
• Razširitev socialne pomoči na vse družine z otroki v stiski, vključno z begunci.
• Zaščita socialnih izdatkov, zlasti za ranljive otroke in družine.
• Zaščita in podpora zagotavljanju storitev zdravstvenega varstva, prehrane in socialnega varstva za nosečnice, dojenčke in predšolske otroke.
• Uvedba regulacije cen osnovnih živil za družine.

UNICEF je pred kratkim v sodelovanju z Evropsko komisijo in več državami EU sodeloval pri poskusni izvedbi pobude evropskega jamstva za otroke, za blažitve vpliva revščine na otroke in zagotavljanje priložnosti za razvoj njihovih potencialov v odrasli dobi. Ker je vse več otrok in družin potisnjenih v revščino, je potreben močan odziv po vsej regiji.

UNICEF poziva k nadaljnji in razširjeni podpori za krepitev sistemov socialne zaščite v državah z visokimi in srednjimi dohodki po vsej vzhodni Evropi in srednji Aziji. Poziva tudi, da države dajo prednost financiranju programov socialne zaščite, vključno s programi denarne pomoči za ranljive otroke in družine.

"Varčevalni ukrepi bodo najbolj prizadeli otroke – še več otrok bodo pahnili v revščino in še bolj obremenile družine, ki se že sedaj borijo za preživetje,« je povedala Afshan Khan. »Zaščititi in razširiti moramo socialno podporo za ranljive družine, preden se razmere poslabšajo," dodajajo.

Slovenija Zdravje Izpoved mlade mamice se bere, kot bi bila nočna mora

foto Slovenija Predsedniški kandidat pokazal svoje otroke

V Sloveniji pa tak trend

Lani je v Sloveniji pod pragom revščine živelo 10,2 odstotka oz. 40.000 otrok. V primerjavi s preteklim obdobjem opažajo pri UNICEF Slovenija majhen upad deleža otrok pod pragom revščine, kar kaže na pomemben trend: "Če želimo slediti tej poti, moramo še dodatno okrepiti vlaganja v zaščito družin z otroki. Zaskrbljujoče mednarodne projekcije namreč kažejo, da naj bi revščina otrok vsaj pet let ostala višja od ravni, kot je bila pred pandemijo."

"Ob še vedno prisotnih posledicah ukrepov zaradi pandemije Covida-19, in gospodarske krize zaradi vojne v Ukrajini, ki se kaže v rekordnih stroških ogrevanja in vseobsegajočem višanju življenjskih stroškov, je zdaj ključni trenutek, ko je potrebno zaščititi in ustrezno prilagoditi podporo družinam z otroki. Le tako lahko zajezimo negativne okoliščine, zaradi katerih nam lahko pod prag tveganja revščine zdrsne še več otrok," je opozorila Alja Skele, Vodja zagovorništva otrokovih pravic pri UNICEF-u Slovenija.

Številne raziskave so pokazale, da oblikovanje ukrepov, ki uspešno naslavljajo potrebe otrok, ni odvisno od višine bruto domačega proizvoda, ampak od dane zaveze, da se oblikujejo otrokocentrični ukrepi, ki naslavljajo dejanske potrebe, ugotovljene na podlagi ažurnih, relevantnih in razčlenjenih podatkov. "Slovenija ima vse možnosti, tako znanje, kot sredstva, da zaščiti otroke in sprejme usmerjene ter prilagojene ukrepe," je še povedala Alja Skele.