Slovenija
6 ogledov

V središču naj bo drago

Zastoji v Ljubljani. Nik Rovan
Promet. Na MOL nimajo prometne strategije. Strokovnjaki za vzgled ponujajo Amsterdam.

Mestna občina Ljubljana (MOL) nima prometne strategije, čeprav je v občinski prostorski načrt vključila možnost širitve vpadnic – Dunajske, Celovške in Tržaške ceste.

Pas za avtobuse ali ne?

Prav širitvi vpadnic nasprotujejo v koaliciji za trajnostno prometno politiko, v kateri so združene nevladne organizacije. “Širjenje cest je le kratkoročna rešitev težav,” meni Jože Dekleva, predstavnik Ljubljanske kolesarske mreže. Ta sodeluje v omenjeni koaliciji, kjer rešitev vidijo v urejenem javnem prometu.

Peter Lipar s Prometno-tehničnega inštituta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo se strinja, da nove ceste povečujejo promet, a pravi, da bi bilo po drugi strani skrajno neodgovorno, da bi vzeli en pas osebnim vozilom in ga namenili javnemu prometu: “Treba se je vprašati, ali lahko avtobusi ob 30 tisoč potnikih pripeljejo še dodatnih sto tisoč. Jaz pravim, da ne.”

Sicer pa v MOL niso povedali niti, ali bi širitev vpadnic res stala kar 470 milijonov evrov. To je bilo le eno od 15 vprašanj o prometni problematiki, na katera na občini niso odgovorili.

Nujna je razlika v ceni

V koaliciji predlagajo tudi brezplačno parkiranje ob končnih avtobusnih postajah in visoke parkirnine v središču mesta. V študiji širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnic je zapisano, da je v središču Ljubljane nadpovprečno število razpoložljivih parkirnih prostorov glede na mesta podobnih velikosti. Poleg tega jih bodo z novimi projekti zagotovili dodatnih 15 tisoč, kar pomeni, da se bo njihovo število podvojilo: “Čim več je razpoložljivih parkirnih prostorov, tem večja je raba osebnih avtomobilov in manjša javnega prometa, četudi je ta kakovosten.”

Lipar se strinja, da bi morala biti parkirnina na parkiriščih P+R poceni, v središču pa dražja: “To je res, to je evropska politika. V Amsterdamu imajo tri ali štiri kroge okoli. V prvem, najbližjem središču, je ena ura pet evrov, v zadnjem pa en evro. S tem naredijo selekcijo; kdor želi priti bližje, bo plačal več.”

O predlagani zgostitveni taksi pa Lipar opozarja na primer Londona, kjer po nekaj letih še niso našli zmagovalne kombinacije: “Ob uvedbi je promet takoj padel za 30 odstotkov. To je trajalo eno leto, potem ga je bilo le še 15 odstotkov manj. Po treh ali štirih letih so zvišali ceno s šest na osem funtov, ker niti oni niso tako pametni in se sproti prilagajajo razmeram.”

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.