“Lani je bil sprejet zakon, tako da so otroci z avtističnimi motnjami postali otroci s posebnimi potrebami, prej še te opredelitve niso imeli. Ta pa v grobem spet ne pomeni nič, ker še nismo sprejeli pravilnika za vrtce in šole,” opozarja predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjka Inge Zorec. Pravilnik bi moral po njenih besedah začeti veljati že septembra, otrokom z avtističnimi motnjami pa bi bila z njim zagotovljena dodatna strokovna pomoč v vrtcih in šolah.
“Država tukaj varčuje”
Učiteljice, vzgojiteljice, socialne delavke in drugi strokovni delavci jim zdaj ne morejo nuditi dodatne pomoči, ker večinoma nimajo ustreznega znanja. “Sistem ne omogoča izobraževanja zaposlenih,” pojasnjuje Zorčeva. Otroci v vrtcih imajo po njenih besedah pomoč enkrat na teden, ko imajo eno uro delo z logopedinjo in eno uro delovne terapije. “Otroci v šolah, ki imajo aspergerjev sindrom, pa ne dobijo nobene pomoči,” dodaja.
Ko stopi pravilnik v veljavo, pa morajo otrokom z avtističnimi motnjami nuditi dodatno pomoč, kar posledično pomeni več izobraženih strokovnih delavcev. “Država pa tukaj varčuje, zato se izobraževanja delavcev ne izvajajo. Tako ne morejo pridobiti potrebnega znanja in ga uporabljati pri delu z otroki,” pravi. Zato v Školjki na šolsko ministrstvo apelirajo, naj nov pravilnik sprejme vsaj do novega šolskega leta.
Priznano znanje
“Vsako leto se v Sloveniji rodi 200 otrok z avtističnimi motnjami,” pravi Zorčeva. Danes je svetovni dan zavedanja o avtizmu, v Sloveniji pa z avtističnimi motnjami živi okoli 20 tisoč ljudi.
V društvu že zdaj z raznimi donacijami organizirajo izobraževanja, poleg tega pa strokovnjaki vsaj nekajkrat na teden nudijo pomoč otrokom z avtističnimi motnjami. V petek, 19. aprila, ob 18. uri organizirajo tudi dobrodelni koncert za terapije in obravnave otrok z avtističnimi motnjami, ki bo v dvorani Tabor v Mariboru.
