V Sloveniji ni lahko kmetovati

V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati, je na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi povedal minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Po njegovem je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Jarc je na današnjem shodu pojasnil, da je Slovenija izbrala model večnamenskega kmetijstva, pri katerem kmetijstvo zagotavlja pozitivne učinke tudi za širšo javnost in potrošnike. Po njegovem mnenju se prihodnost slovenskega agroživilstva temelji na kakovosti, usmerjenosti k potrošniku in partnerstvu med kmetijskimi pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo ter trgovino. "V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe," je povedal minister.

Dodal je tudi, da je vlada ta teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, ostali pa bodo sledili do konca leta.
Jarc je še dejal, da so pri izvajanju proračunske politike na kmetijskem ministrstvu, ob razumevanju vlade, uspeli zagotoviti poplačilo vseh obveznosti iz naslova ukrepov za programsko obdobje 2004-2006 in tudi pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bodo v celoti izplačane še letos.

Vrisk za ohranitev kmetijskih zadrug

Slovenija je pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike. © BOBO

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica trenutno na "udaru", Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Pri tem je Vrisk omenil Makedonijo in dejal, da ni vedno ekonomsko stanje tisto, ki mladega človeka obdrži na kmetiji. "Kaj je lepšega kot to, da si sam gospodar na svoji zemlji. Zato jo moramo ohraniti za naslednje rodove," je dejal.

Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad dejstvom, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave.
Pred pričetkom shoda, ki se ga je udeležilo več kot 1000 kmetov iz vse Slovenije, je v pridigi na sveti maši celjski škof Anton Stres povedal, da temeljna misel letošnjega srečanja kmetov na Slomškovi Ponikvi povzema stavek samega blaženega škofa Slomška: "Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom."
Stres je pri tem pojasnil, da po dobrih 150 letih, odkar so bile zapisane te besede, nikakor niso zastarele in odveč, ampak imajo - kot vsaka prava preroška beseda - novo aktualnost. Opozoril je tudi, da se je povečala nevarnost, da ljudje s svojimi posegi v naravo to naravo omadežujejo, kvarijo in uničujejo. Po njegovih besedah se tega vsi zavedamo in podnebne spremembe, od katerih vsi trpimo, nam to zelo kruto dokazujejo.

"Žal gredo namere in težnja sodobnega gospodarjenja, tudi kmečkega in poljedelskega v drugo smer, večanje bogastva zaradi bogastva in uživanja, ki ga to bogastvo omogoča," je še dejal škof Stres. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad prihodnostjo narave, saj meni, da se ta zaskrbljenost stopnjuje in se tudi mora stopnjevati.