“Zadnji up je sprememba prostorskih načrtov, ki bo sploh omogočala stanovanjsko gradnjo,” je dejal Zlatko Đukič, eden izmed obupanih 13 lastnikov nezakonito preurejenega večstanovanjskega objekta na Zabretovi ulici 5. Mestna občina Ljubljana (MOL) jim je ugodila in v sprejete, a (zaradi referendumskih postopkov) nepravnomočne načrte vnesla spremembe, zaradi katerih bi lahko gradnjo legalizirali. Spremembe bi dovoljevale legalizacijo 13 stanovanj v obstoječih gabaritih.
Sedem let nevednosti
Okoli leta 2000 so ti lastniki od prve lastnice kupili vsak svoje stanovanje ter večinoma prejeli tudi izbrisne pobotnice in se vpisali v zemljiško knjigo (ZK). Leta 2007 pa so prejeli inšpekcijsko odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (Irsop), v kateri so prvič prebrali, da so njihova stanovanja pravzaprav črna gradnja. Odločba se je sklicevala na prvo odločbo iz leta 2000, ko je Irsop prvič odločil, da lastnica ne sme nadaljevati predelave skladišča v večstanovanjski objekt. Skladišče je začela brez gradbenega dovoljenja namreč preurejati v 13 stanovanj. “Ko je delala predelavo stanovanj, je uredila samo priglasitev del, in še to grdo prekoračila. Dobila je pravzaprav le dovoljenje za obnovo strehe in oken,” je povedal Đukič.
Mnenje. Miha Jazbinšek, eden izmed nasprotnikov sprejetega občinskega prostorskega načrta, pravi, da nekateri posamezniki niso pomembnejši od poplavne varnosti, ki je ta načrt po njegovih besedah ne zagotavlja: “Prvič: ta načrt ni načrt legalizacije. Drugič: ta načrt ne legalizira stotine črnih gradenj. Če legalizira dva ali tri primere, pa naj povem, da se bodo ti legalizirali tudi s popravljenim načrtom. Nikomur se nikamor ne mudi.”
Inšpektorji vztrajajo
Đukič je dejal, da so novi lastniki ob nakupu preverili zemljiškoknjižno stanje, vendar v ZK plombe o inšpekcijskem postopku ni bilo. Ta je bila vpisana šele leta 2007. Zapisano je bilo, da je stavba črna gradnja, prepovedano je bilo priključevanje na komunalno infrastrukturo, prepovedani so bili vpisi in spremembe v ZK ter prodaja in sklepanje pravnih poslov, tudi zavarovanja. Na vprašanje, zakaj ni inšpektorica plombe vpisala že leta 2000, so lastniki od sodišča dobili odgovor, da to po takratni zakonodaji ni bilo obvezno, zdaj pa je.
Upravno sodišče je že zavrnilo tožbo lastnikov. Na Irsopu so dejali, da se inšpekcijski postopek nadaljuje. “Če prostorski akt v taki obliki ne bo sprejet, bo naša inšpekcijska odločba postala pravnomočna in nam bo onemogočila legalizacijo,” pa je svojo bojazen izrazil Đukič. Stanovalci bi tedaj morali podreti svoja stanovanja in v hiši spet urediti – skladišče.
