"Nacionalni program na področju drog 2004−2009 je bil mrtva črka na papirju, zato si zdaj želimo, da bi se skupaj z novim programom oblikoval tudi akcijski načrt, definirala sredstva in posebno telo, ki bo izvajanje načrta tudi nadzorovalo," je povedal član Zoran Maksimović z Društva za preventivno delo, vključenega v Zvezo društev na področju drog v Sloveniji.
Raziskava, ki so jo na podlagi intervjujev s predstavniki 31 nevladnih organizacij ter z izpolnjevanjem vprašalnikov, pri čemer je sodelovalo 30 predstavnikov nevladnih organizacij na področju drog, opravili v omenjeni zvezi društev, je po poročanju STA pokazala, da nacionalni program ni zaživel v praksi, je pa dobra podlaga za nov program, ki je trenutno v pripravi. Slovenija namreč v tem trenutku nima nacionalnega programa na področju drog, je pa na ministrstvu za zdravje pripravljen osnutek programa, ki naj bi veljal do leta 2020.
V nevladnem sektorju si želijo predvsem tesnejšega sodelovanja z državo in večjega vpliva pri oblikovanju politik na omenjenem področju, saj so prepričani, da opravijo veliko delo tako na področju preventive kot zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog. "Slovenija premalo izkorišča potencial nevladnih organizacij na tem področju glede na to, da so nevladne organizacije med leti 2004 in 2009 pomagale oziroma nudile svoje storitve 92.145 uporabnikom," je povedal Maksimović.
Strinjajo se, da bilo treba oblikovati novo koordinativno telo, ki bi povezalo nevladne organizacije na strokovni ravni, delovalo pa bi tudi na medresorskem povezovanju. Vloga in moč urada za droge sta se namreč s prenosom na ministrstvo za zdravje po ukinitvi urada namreč izgubili.
Maksimović opozarja tudi na finančno in kadrovsko podhranjenost nevladnih organizacij. "Slovenija za delovanje nevladnih organizacij namenja le 1,9 odstotka bruto družbenega proizvoda, medtem ko je že leta 1995 povprečni delež prihodkov NVO v 22 razvitih državah sveta znašal 4,6 odstotka BDP," je povedal.
