Bešič Loredan: "Izraz, ki ga je uporabil Golob, ni najbolj posrečen"

"V čast mi je, da so tako eminentni ljudje, ki so za zdravstvo že nekaj naredili člani ožje ekipe, to je tudi ekipa, ki je sestavljala vsebino, ki se je prelevila v koalicijsko pogodbo," tako je kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan najavil svojo ekipo: nekdanja ministra Dorijan Marušič in Aleš Šabeder, zdravnica Mirta Koželj, mikrobiologinja Metka Paragi in kirurg Erik Brecelj. 

Na ministrstvu bodo ustanovili urad za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu, ki pripravil podlago za ustanovitev agencije z istimi nalogami. V začetku bo urad kot vršilec dolžnosti vodil Aleš Šabeder. 
Dorijan Marušič bo predsednik novega strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema. Ta bo v 12 mesecih pripravil strategijo razvoja zdravstvenega sistema, na podlagi katere bodo pravniki pisali zakone. 

"Radi bi razbili tabu!"

"Covid je v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema, sistem je izčrpan, kader na robu zmogljivosti. V primarnem zdravstvu in v urgentni medicini je na robu zmožnosti. Morda smo na točki, ko ljudje najteže pridejo do zdravstvene storitve, ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali je njihovo stanje toliko spremeni, da je nepopravljivo in nimamo čarobne palčke, da bi to spremenili," ocenjuje Bešič Loredan. 
"Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nemogoče popraviti." "Ko sistem umirimo – to nam bo uspelo v šestih, 12, največ 18 mesecih –, v tem času bomo vzporedno pripravili nov sistemski zakon, da postavimo sistem za naslednjih 20 let," je dejal.

Covid strategija do 15. septembra

"Celo poletje bomo pripravljali covid strategijo, jeseni bo šesti val, kako hud bo, niti epidemiologi ne vejo, najverjetneje bo kaj zmernega, lahko pa se pojavitudi kaj hujšega," pravi Bešič Loredan. Vodenje epidemije bo prevzel NIJZ, kjer bo delovala tudi strokovna skupina.

"To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino, na ministrstvu za zdravje pa bo delovala skupina, ki bo  s pomočjo NIJZ, kjer bomo na primarni, sekundarni in tercialni ravni in tudi v DSO-jih skušala zagotoviti zadostno število postelj, ne da sistem ustavljamo," razlaga Bešič Loredan. 

Novo strategijo proti covidu in drugim nalezljivim boleznim bo vlada predstavila najkasneje do 15. septembra in je ne bo spreminjala. Napovedal je mehke urepe. "Družbe ne bomo ustavljali, ker je to nepotrebno," je dejal Loredan. 

Bešič Loredan: "Izraz, ki ga je uporabil Golob, ni najbolj posrečen"

Mandatar Robert Golob je pred dnevi napovedal eksperiment, ko bodo plačali vse storitve in tako opravili "stresni test" zmogljivosti zdravstvenega sistema. Izraz "stresni test", ki ga je uporabil mandatar Robert Golob, ni najbolj posrečen opis tega, kar bo ministrstvo izvajalo na začetku  mandata, pravi Loredan. "Mi želimo odpreti plačevanje vseh storitev skozi odprt splošni dogovor," je dejal Loredan. 

V primarnem zdravstvu bodo prisluhnili predlogom zdravnikov

Reševanje težav pomanjkanja kadra in nezanimanja za delo na primarni ravni, bo potekalo ob vzpostavljanju covid strategije, je zagotovil Loredan in naštel nekaj rešitev, ki jih predlagajo mladi zdravniki, od razglasitve deficitarnih poklicev, kar bi omogočilo 30 odstotno finančno stimuliranje do povišanja glavarinskih glavičnikov ob dodatnem zaposlovanju sester v ambulanti. Predlagajo sklenitev koncesij za nedoločen čas, saj koncesionarji na primarni ravni predstavljajo polovico vseh zdravnikov.
"Zdravniki imajo predloge. Z njimi se bomo morali sestati in iskati rešitve, narediti pogoje, da bo delo v primarnem nivoju spet zanimivo," pravi Bešič Loredan. Del od predvidenih 500 milijonov za naslednjih 18 mesecev, ki bo namenjen zdravstvu, bo tudi za primarnoi raven. "Vendar zdravnikov ne zanima samo denar, želijo, da se na primarni nivo vrne medicina," pravi kandidat. 

Ker področje zdravstvene nege potrebuje sistemsko rešitev, na ministrstvu oblikovali tudi direktorat za zdravstveno nego. Z idejo enotnega informacijskega sistema se bodo spopadli na direktoratu za digitalizacijo.

Krajšanje čakalnih dob 

"Z akterji v zdravstvenem sistemu bomo začeli določati maksimalne čakalne dobe kot ukrep zdravstvene politike, ki bi v doglednem času pripeljal do skrajševanja čakalnih dob. Tak sistem so mnoge države že preiskusile, potrebovale so več let, da so prišle do rešitve, mi bomo poskušali zadevo skrajšat," napoveduje Bešič Loredan. Osnovna težava po mnenju Bešič Loredana je, da sistem vodenja čakalnih dob ne funkcionira. "Nimamo sistema, kjer bi točno vedeli, koliko ljudi čaka," je dejal. V Sloveniji ni niti nadzora nad maksimalno dopustnimi čakalnimi dobami.
"Prvi korak bo, da bomo plačali v letih 2022 in 2023 vse opravljene storitve," je napovedal Bešič Loredan. Zdravstveni sistem kljub temu, da ni več epidemije covida, ne deluje s polno zmogljivostjo, ključno pa je pomanjkanje medicinskih sester. 

Loredan naj bi bi posle prevzel že v četrtek. Glede časovnice pravi, da se morajo v šestih mesecih pokazati prvi rezultati, marca 2023 mora biti opravljen objektiven povzetek stanja in zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema, kar bo izhodišče za zdravstveno zavarovanje. "Pacient mora biti postavljen na prvo mesto, denar mora slediti pacientu." 

Področje zdravstvene nege je po oceni Loredana na kritični točki. "V približno osmih letih ali nekoliko manj se bo upokojilo 40-odstokov zaposlenih v zdravstveni negi. Mladih ni, novih sester ni. Če tega ne danes uspemo zajeziti, to pomeni manjka kadra, ki ga nikakor ne bomo uspeli rešiti," je opozoril. Vzrok za slabo stanje je tudi v porušenih plačnih razmerjih, je dejal Loredan.
Napovedal je sistemski pristop reševanja in imenovanje državne sekretarke, ki bo pristojna izključno za področje zdravstvene nege.

Bešič Loredan je potrdil, da si bo prizadeval za absolutno ločitev med javnim in zasebnim delom zdravstva. "Priti moramo do točke, da pacienti v javnem zdravstvu dobijo storitev, ki jo potrebujejo," je dejal. 

Med ključnimi točkami je tudi sprememba nadzora v ustanovah, katerih ustanoviteljica je država, ki jo bo naslovil interventni zakon. Z njim bdo poskrbeli, da člani svetov zavodov ostanejo strokovnjaki s posameznih področij. Ustanovili bodo urad za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu, ki bo zametek agencije za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu. 

Nov direktorat za digitalizacijo se bo ukvarjal z vzpostavljem bo enotnega informacijskega sistema v zdravstvu. Trenutno je v zdravstvu preko 100 različnih ponudnikov informacijskih storitev. "Skušali bomo priti do točke, da ta sistem racionaliziramo," je napovedal.

Bešič Loredan je potrdil, da si bo prizadeval za absolutno ločitev med javnim in zasebnim delom zdravstva. "Priti moramo do tega, da v bolnišnicah ustvarimo takšne pogoje, da bodo popoldne kapacitete izkoriščene, da se bo delalo do 7-ih, 8-ih zvečer, da bo kader, ki bo delal pod takimi pogoji v matični ustanovi enako plačan, kot če gre v prostem času delati k zasebniku." 

Več sledi ...