Občutki ogroženosti prebivalcev Ljubljane se v zadnjih desetih letih niso bistveno spremenili (raziskavo so opravili že v letih 1998, 2003, 2006 in 2008), je pokazala letošnja študija o strahu pred kriminaliteto, ki so jo opravili na fakulteti za varnostne vede (FVV).
Ukrepi. Da se zavarujejo pred kaznivimi dejanji, anketiranci izvajajo različne varnostne ukrepe – izogibajo se nošenju večje količine denarja s sabo, ponoči se pogosto izogibajo samotnim ulicam, parkom in tujcem.
“Na občutek varnosti pomembno vplivajo dejavniki, kot so močne socialne mreže v soseski, tesnobnost, ocena lastne sposobnosti spopasti se s posledicami kriminalitete, sposobnost ubraniti se pred napadalcem, preventivno vedenje, spol in raven izobrazbe,” je povedal dekan FVV Gorazd Meško in dodal, da primerjava Ljubljane z glavnimi mesti bivših jugoslovanskih republik kaže, da je tam občutek ogroženosti večji, pri čemer najbolj negativno izstopa Sarajevo.
“Rezultati so pokazali, da je četrtina žensk precej pogumnih, saj so odgovarjale enako kot moški, četrtina moških pa je preplašenih, saj so odgovarjali enako kot ženske,” je dejal Meško. V raziskavo je bilo vključenih 376 ljudi, podatke pa so zbirali z intervjuji po gospodinjstvih.
Aleksander Jevšek
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se strah pred kriminaliteto pri Ljubljančanih v zadnjih letih ni povečal, čeprav število kaznivih dejanj narašča. Leta 1998 policijska statistika namreč opaža 55.259 kaznivih dejanj, leta 2003 76.643, leta 2008 pa 81.917 kaznivih dejanj.
“Na strah pred kriminaliteto med drugim vpliva tudi obseg kriminalitete na določenem območju, vendar ni nujno, da se bo zaradi povečanja kriminalitete povečal tudi strah ali obratno. Strah je zelo subjektivno čustvo, velik vpliv ima tudi prikazovanje kriminalitete v medijih, zaradi česar imajo ljudje morda občutek, da je kriminala več, kot ga je v resnici,” je komentiral Aleksander Jevšek, direktor uprave kriminalistične policije.
