Dva metra bele podlage
Ob minulem koncu tedna se je meja sneženja v Julijskih Alpah spustila do 800 metrov. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah, kjer je zapadlo od 15 do okoli 50 cm snega. Snežna odeja tako ponekod sega tudi do dveh metrov.
Igor PotočnikGlede na to, da je v visokogorju nad 1800 metrov padlo veliko novega snega, obiskovalcem gora priporočam, da se prepričajo, kam gredo, o nevarnosti snežnih plazov, da poznajo teren, imajo primerna oblačila ...
Po podatkih Agencije za okolje je namreč v visokogorju Julijskih Alp na 2500 metrih do okoli 190 cm snega, na 1500 metrih pa do okoli 40 cm. Na vstop v zimsko sezono se poleg smučarjev in drugih ljubiteljev snega pripravljajo tudi gorski reševalci, ki so letos v reševalnih akcijah zabeležili 26 smrtnih primerov. Številka je od oktobra nespremenjena. "Jeseni zaradi slabega vremena, ki nas je spremljalo, ni bilo veliko nesreč. Nekaj je bilo iskalnih akcij," povzame dogajanje predsednik Gorske reševalne zveze (GRZS) Igor Potočnik.
Srednja nevarnost plazov
Nevarnost snežnih plazov v visokogorju Julijskih Alp po evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja plazov je trenutno tretje stopnje, drugod pa prve ali druge. V visokogorju Julijskih Alp ter ponekod v zahodnih Karavankah se lahko s strmih bregov prožijo plazovi nesprijetega snega. Do petka bo večinoma suho, takrat pa bo spet snežilo – tokrat do nižin.
Porast števila nesreč
Lani so sicer snežni plazovi pozimi pokopali kar sedem ljudi, v prejšnjih letih pa od dva do tri ljudi na leto. "Lani je bilo precej več nesreč kot povprečno prejšnja leta. Razlog za to je predvsem v tem, da je bila zima različna od prejšnjih. Veliko je bilo novih padavin, temperaturnih sprememb, sneg se ni tako sprijemal. Nesreč je seveda več tudi zaradi novih adrenalinskih športov, med njimi je tudi prosto smučanje. Smučarji se na vrh pripeljejo z žičnico, ne poznajo pa samega terena," pravi Potočnik, ki ocenjuje, da številni tudi ne uporabljajo primerne zaščitne opreme.
Novost: ažurna opozorila na internetu
V letošnji zimi sicer GRZS, Planinska zveza Slovenije in Arso pripravljajo novost: na spletni strani agencije bodo vsak dan objavljali sveže podatke o plazovih, izpostavljenih mestih in dodatnih nevarnostih, ki prežijo na smučarje in pohodnike. Pomembna prednost tega je, tako Potočnik, da bodo obvestila zajemala prav vsa območja v našem visokogorju.
