"Sedanje formalne in neformalne koalicije znotraj evropskega parlamenta so omogočale konsenz med različnimi, od Levice, Socialnih demokratov, Zelenih, Liberalcev, do Evropske ljudske stranke. Naslednje volitve bodo redefinirale odnose znotraj Evropskega parlamenta. Proevropske sile, ki so usmerjene v krepitev EU, bi nadaljevale zastavljeno delo, druge koalicije, kot so desna sredina z ekstremnejšo obliko desnice pa bi gotovo delovale nekonstruktivno. To velika bojazen, ki jo moramo upoštevati pred prihajajočimi volitvami. Volivke in volivci se bodo odločali o tem, ali podprejo proevropske sile ali razdiralne sile," pravi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), nosilec liste SD.
Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine, ki niso organizirane na podlagi narodnosti, ampak politične pripadnosti. V Evropskem parlamentu je bilo v minulem mandatu sedem političnih skupin. Koalicije, ki se sklepajo, so neformalne in večinoma nastajajo na podlagi vsebin.
V več državah EU unije skrajno desne stranke postajajo prevladujoče
V zadnjem obdobju so se na desno obrnile Italija, Finska in Grčija. Desnica je zmagala na španskih volitvah pred letom dni. Na Nizozemskem je na parlamentarnih volitvah novembra lani slavila desna stranka PVV Geerta Wildersa. Skrajnodesničarska Alternativa za Nemčijo je zmagala na lokalnih volitvah v Nemčiji. Nadaljevanje tega trenda je pričakovati ne le v nacionalnih politikah, pač pa tudi na evropski ravni, kar dokazujejo analize glede prihodnje sestave Evropskega parlamenta, narejene na podlagi podatkov Evropskega svet za zunanje odnose.
Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine, ki niso organizirane na podlagi narodnosti, ampak politične pripadnosti. V Evropskem parlamentu je bilo v minulem mandatu sedem političnih skupin.
Krščanska Evropska ljudska stranka še naprej najmočnejša
Največji politični skupini v parlamentu – Evropska ljudska stranka (EPP) ter Socialisti in demokrati (S&D), ki sta število mandatov izgubljali že na zadnjih dveh volitvah, naj bi še izgubili število sedežev. A kljub temu je pričakovati, da bo Evropska ljudska stranka, v kateri so v pravkar potečenem mandatu sodelovali slovenski poslanci Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS) izgubila manjše število glasov in ostala najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Tako bo ohranila pozicijo moči predvsem pri določanju naslednjega naslednjega predsednika oziroma predsednice Evropske komisije. "V EPP pričakujemo, da bomo ostali največja politična skupina. Seveda nas skrbijo razdiralne sile, ki se krepijo na skrajni desni in tudi na skrajni levi, tako, da želimo, da ostane prisotna proevropska usmeritev," pravi dosedanja poslanka Ljudmila Novak (EPP/Nsi), ki na listi NSi kandidira kot zadnja.
Število sedežev EP se bo s prihodnjim mandatom dvignilo na 720, Slovenija bo dobila enega poslanca več.
Izgubili bodo liberalci in Zeleni
Več sedežev bi lahko politična skupina liberalcev Renew Europe, kjer sta doslej delovala poslanca Svobode Klemen Grošelj in Irena Joveva. RE ima zdaj 101 poslanca, prve analize kažejo, da naj bi imel v novi sestavi 86 poslancev. Prav tako naj bi se število poslancev zmanjšalo pri Zelenih/Evropski svobodni zvezi, in sicer iz 71 na 61. Medtem pa naj bi se število poslanskih sedežev pri politični skupini Levica povečalo z 38 na 44 sedežev.
Velika zmagovalka volitev populistična desnica
Glede na prve analize naj bi bila zmagovalka velika volitev populistična desnica, največja radikalno desna skupina Identiteta in demokracija (ID). Pričakovati je, da bo dobila okoli 40 dodatnih sedežev in tako s skoraj 100 evropskimi poslanci postala tretja največja skupina v novem parlamentu. Gre za politično skupino, ki jo sestavljajo nacionalistične, desničarske populistične in evroskeptične nacionalne stranke iz desetih evropskih držav, med njimi Avstrijska svobodnjaška stranka, belgijski Flamski interes, francoski Nacionalni zbor, ki ga je včasih vodila Marine Le Pen in italijanska Severna liga.
Konservativci in skrajni desničarji lahko postanejo najmočnejša skupina
Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi pridobili 18 sedežev, zdaj jih imajo 85. Velik del gre na račun Bratov Italije, ki so pod vodstvom Giorgie Meloni zmagali na parlamentarnih volitvah pred letom in pol. Politični skupini bi se lahko priključil tudi poslanci Fidesza Viktorja Orbana, ki naj bi dobil 14 poslancev, ti pa po izstopu delujejo kot samostojni. ECR bi tako celo prehitel ID in on postal največja tretja skupina. ECR in ID bi tako skupaj predstavljali 25 odstotkov evropskih poslancev in imeli prvič skupaj več sedežev kot EPP ali S&D, ki sta bili doslej največji politični skupini. "Če se bodo vse te napovedi uresničile, bo verjetnost, da bomo imeli dve koaliciji, ena bo recimo temu formalna koalicija, ki bo podpirala komisijo in njeno politiko in bo proevropska, potem pa bomo imeli eno neformalno koalicijo, ki bo delovala iz zasede, ko se bo EPP lahko uprla na evropske konservativce in ID in bo lahko sprejela tudi marsikatero ključno odločitev. To bo ta zahtevna igra," ocenjuje Klemen Grošelj, nosilec liste Zeleni Slovenije, doslej poslanec Svobode v EP.
Tudi Janša za koalicijo s skrajno desnimi
Prve ankete opravljene v Sloveniji napovedujejo dva poslanca za vladajočo Svobodo, po enega za SD, Levico in NSi ter štiri poslance iz liste SDS. V intervjuju konec lanskega leta je Janša za bruseljski portal Voice of Europe (Glas Evrope) ocenil, da bi se morala največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je tudi njegov SDS, povezovati v "pravo desnosredinsko koalicijo z ECR".
Spremembe v koalicijah vodijo v spremembo smeri Evropske unije
Kaj ti preobrati pomenijo za politiko EU? Večinska podpora v Evropskem parlamentu glede Ukrajine, bo verjetno obstala, je pa predvsem med poslanci ID in nepovezanimi poslanci več takih, ki so naklonjeni Rusiji. Glede na evroskepticizem ECR in ID ter nekaterih nacionalnih strank znotraj EPP bi se lahko EP v prihodnji sestavi obračati v smer večje gospodarske, davčne in regulativne svobode držav članic.
Manj državljanskih svoboščin in demokracije
Manjše število evropskih poslancev na levi bi pomenilo prevlado idej desne na področju državljanskih svoboščin in pravosodja, kar bi pomenilo spremembo migracijske in azilne politike EU. Zmanjšala bi se prizadevanja EU za ohranjanje pravne države in propadanje demokracije. Spomnimo, EU je uvedla sankcije v obliki zadrževanja proračunskih izplačil za Madžarsko in Poljsko, kjer vladavina prava nazaduje.
Največja sprememba glede okoljske politike
Največje politične posledice volitev leta 2024 pa bodo verjetno zadevale okoljsko politiko. V sedanjem parlamentu je levosredinska koalicija (S&D, RE, G/EFA in Levica) z majhno razliko zmagala pri vprašanjih okoljske politike, premik v desno pa bi pomenil, da bo verjetno prevladovala koalicija ukrepanja proti podnebni politiki, kar bi spodkopalo okvir zelenega dogovora EU.
sergeja.hadner@styria-media.si
Ta obrat v desno najbolj skrbi zadnjo komunistično državo v Evropi to je Slovenijo. Nikakor ne moremo sprejet, da je leva agenda zafurala Evropo do te mere, da je nepomemben faktor v svetovni politiki in gospodarstvu.
Samo polgejte, kakšno jezo je zakuhal levičar Lenarčič, ko je ponujal evropsko pomoč Iranu ob helikopterski nesreči!! Razkajfal je tričetrt Evrope in cel NATO, ker ne razume kdo je sovražnik Evrope. Obnaša se kot Fajonova, ki se hodi objemat v… ...prikaži več Iran....von der Leyenova bo z malomarno obrambno politiko totalno pogorela!!!! Obrat v desno je NUJEN!!!!
Ljudem se je v vsesplošnem kaosu očitno Sfuzlalo!!!?