V energetiki nič več debelih krav

Opozorilna stavka v energetiki, ki so se je nameravali udeležili vsi hišni sindikati z izjemo sindikatov v Gen Energiji, je bila v četrtek sicer odpovedana,  vprašanje pa je za kako dolgo. Med sindikati in vodstvom Holdinga slovenske elektrarne (HSE) je namreč kar nekaj napetosti, ki bi se
lahko zaradi razmer na trgu z električno energijo in tudi težav z zagotavljanjem virov za odplačevanje posojil za šesti blok v Šoštanju, še zaostrile.

Zaradi obilnih padavin je hidrologija rek povsod po Evropi izjemna, zato že rekordno nizke cene pasovne električne energije še padajo. Slovenska energetska stebra HSE in Gen Energija sta tako pred resnimi izzivi, ki brez dvoma prinašajo tudi racionalizacijo poslovanja. Gen Energija sicer nima težav zaradi zadolženosti, prav tako pa je lastna proizvodna cena drugega stebra še nekaj evrov pod tržnimi cenami, vendarle pa naj bi v Genu z mehkimi oblikami nadaljevali z zmanjševanjem števila zaposlenih in optimizacijo poslovanja. Kot pravi direktor Martin Novšak, bi lahko zaostrene razmere na trgu trajale še nekaj let. "Največja težava je v tem, da poraba električne energije ne raste, kar gospodarskega okrevanja še ni na vidiku."

Stroški so previsoki

Proizvodne cene so sicer poslovna skrivnost, po naših informacijah pa se cena, ki jo lahko zagotavlja Gen Energija zaradi varnostnih nadgradenj krške nuklearke približuje 38 evrom za megavat. Povprečna cena, po kateri HSE prodaja električno energijo, pa se giblje okrog 42 evrov, kar je že na meji tržnih cen na evropskih trgih. "Likvidnostne težave, v katere bi utegnil zabresti HSE, bi bile bolj kot posledica trendov padanja cen na evropskih trgih lahko posledica intenzivnega investicijskega ciklusa, v katerem se skupina HSE nahaja in v katerem glavnino finančnih bremen predstavlja naložba v TEŠ 6. Za vzdrževanje likvidnosti bo tako v prihodnjem obdobju odločilnega pomena tekoče pokrivanje finančnih obveznosti iz tega naslova, seveda ob hkratnem ustvarjanju dobička iz naslova trgovanja z električno energijo in nujni reorganizaciji poslovanja s poudarkom na zniževanju nekaterih stroškov, ki so danes v skupini HSE previsoki," pravijo v prvem stebru. To pomeni, da je v pripravi tudi socialni sporazum, s katerim želi HSE določiti pravila in omejitve pri stroških dela. "Potrebna bodo določena prilagajanja in odrekanja," pojasnjujejo. To je verjetno tudi eden ključnih razlogov za napoved stavke, ki je bila po besedah predsednika sindikata energetikov Branka Sevčnikarja "interesna" . Torej ne gre za nikakršne kršitve kolektivne pogodbe v dejavnosti, v kateri so plače najvišje v državi. Višje so denimo kot v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 550 evrov bruto višje kot v zdravstvu in dvakrat višje kot v gostinstvu ali gradbeništvu. Sindikati so sicer zelo ne konkretni pri svojih zahtevah.  Govora je o nejasni usodi zaposlenih v energetskih družbah, med razloge za stavko pa so uvrščali tudi enostranske odločitve in neurejene odnose. Po nekaterih informacijah si sindikati želijo ponovno združitev obeh energetskih stebrov, s čimer bi HSE nekoliko lažje zadihal in racionalizacija poslovanja ne bi bila potrebna.

V petih letih odstotek manj zaposlenih

Na začetku letošnjega leta je bilo v skupini HSE 3.869 zaposlenih, pred petimi leti pa denimo 3.897. Odhodki so se v tem obdobju podvojili, največ sicer na račun stroškov trgovanja z električno energijo, pozitivna razlika med prihodki in odhodki pa se je v tem obdobju prepolovila. Kot pravijo v
HSE, maja sprejet poslovni načrt še ni predvideval korenitih kadrovskih, organizacijskih in drugih prestrukturiranj, ampak le mehke ukrepe. In "če se bodo vse družbe skupine HSE držale zastavljenih planskih ciljev, skupina HSE ne bi smela imeti problemov z likvidnostjo, kaj šele z obstojem". Povedano drugače, če se družbe v skupini ne bodo držale "mehkih" ukrepov,
bodo sledili rigorozni.