V enem dnevu razdelili 30 ton hrane

V območnem združenju Rdečega križa glede na povpraševanje po humanitarni pomoči v letu 2012 ocenjujejo, da so se socialne razmere v Mariboru povečale za okoli 30 odstotkov, kar je po njihovih ocenah v neposredni povezavi z zmanjšanjem socialne pomoči, ki jo razdeli center za socialno delo.

Tudi zaposleni potrebujejo pomoč

Prosilci za pomoč so največkrat brez zaposlitve in prejemniki socialne pomoči, zadnja leta tudi zaposleni, ki s svojo plačo ne morejo zagotavljati svojih osnovnih življenjskih potreb. Prav tako so med njimi pogosti upokojenci z zelo nizko pokojnino, brezdomci in tujci. Med stalne prejemnike pomoči sodijo tudi družine s šoloobveznimi otroki.

Kot je povedal sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor Alojz Kovačič, je stiska toliko večja, ker so ljudje že porabili vse prihranke in nimajo obetov za rešitev svojega položaja. "Ni zaposlitev. Ni možnosti, da bi jim mlajša generacija pomagala. V Mariboru je drugače kot v Ljubljani ali drugih slovenskih mestih, kjer so bistveno večje možnosti za zaposlitev," je pojasnil.

Za položnice ni denarja

Najbolj si prosilci za pomoč sicer želijo denarja, saj imajo velike težave s plačevanjem položnic. V mariborskem Rdečem križu so lani razdelili skupno za nekaj več kot 21.000 evrov enkratnih finančnih pomoči, zbrali pa so tudi finančno pomoč za otroke s posebnimi potrebami in druge prosilce za zdravstveno in drugo pomoč v višini 25.000 evrov.

Pomoč potrebuje "zastrašujoče število ljudi"

Humanitarno pomoč Rdečega križa je prejelo nekaj več kot 35.300 oseb, kar je po mnenju Kovačiča zastrašujoče število. Na teden razdelijo med 950 do 1350 kilogramov oblačil in obuval ter prejmejo tudi do 70 prošenj za plačilo bivalnih stroškov, poračunov električne energije, zdravstvenega zavarovanja, zdravil, posojil, sodnih stroškov. V zadnjem času je vedno več deložacij in nasilja.

Krive pokojnine in nova zakonodaja

Med glavnimi vzroki za težave je Kovačič naštel nizke pokojnine in dejstvo, da se je veliko ljudi zaradi nove zakonodaje odpovedalo socialni pomoči, ker ne želijo obremenjevati svojih otrok. "Zato živijo v neogrevanih prostorih, z enim obrokom hrane na dan in podobno. Tega si ta generacija resnično ni zaslužila," pravi Kovačič. Ob tem opaža, da je s solidarnostjo v naši družbi nekaj hudo narobe, saj se je ob jesenskih poplavah spet pokazalo, da pomoči potrebnim pomagajo predvsem tisti, ki so tudi sami na robu preživetja.

Vse več ljudi se za pomoč obrača tudi na Karitas

Da je stiska vedno večja, opažajo tudi v Nadškofijski Karitas Maribor. Po navedbah generalnega tajnika Darka Bračuna je še posebej opazen porast števila tistih, ki vstopajo v njihove socialne programe. "Če smo pred dvema letoma imeli povprečno na noč v zavetišču okoli 15 uporabnikov, je zdaj ta številka med 20 in 25," je pojasnil. "Potrebe znatno presegajo zbrano pomoč. Kar se tiče materialne pomoči, ni tako pereče, je pa stanje zaskrbljujoče na socialnem področju, ko želimo človeku celostno pomagati," pravi.