"Starost vodovodnega omrežja ni ključnega pomena za oskrbo s pitno vodo, ampak za ohranjanje funkcionalnosti vodovodne infrastrukture ter zagotavljanje količinsko zadostne in zdravstveno ustrezne pitne vode," trdijo v javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka), ki s pitno vodo oskrbuje Ljubljano, Brezovico, Dobrovo, Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Škofljico.
Najstarejše cevi – še iz leta 1889 – so vgrajene v središču Ljubljane. Vendar z vzdrževanjem teh ni večjih težav, pravijo na Vo-Ki in dodajajo, da so najbolj problematične PVC-cevi, ki so jih vgrajevali v 80. letih prejšnjega stoletja: "Predstavljajo veliko večje tveganje glede varnosti in zanesljivosti obratovanja vodovodnega sistema ter posledično višajo stroške vzdrževanja."
Letos pet milijonov
Starost tudi ni edini dejavnik, ki bi narekoval zamenjavo cevi, še pojasnjujejo. Vo-Ka v povprečju obnovi 12 kilometrov cevi na leto, glede na trenutno stanje vodovodnega omrežja pa bi jih morala 20 kilometrov. Lani je v obnove za oskrbo s pitno vodo investirala 3,1 milijona evrov, letos je predvidenih skoraj pet milijonov, v letih od 2012 do 2016 pa je za investicije načrtovanih 33 milijonov evrov brez DDV. V javnem podjetju zatrjujejo, da vlaganja v obnovo niso odvisna le od denarja, ampak od upravnih postopkov, predvsem gradbenih dovoljenj.
Obnovo kritičnih odsekov vodovodne infrastrukture načrtujejo glede na starost, pogostost okvar, količin vodnih izgub, vgrajenih materialov in poznavanja stanja na posameznih območjih omrežja, pravijo na Vo-Ki.
V povprečju imajo na leto okoli 300 okvar, večjih odstopanj med leti ni; večinoma gre za manjše okvare, kot so puščanje na vodovodnem priključku, hidrantu in spoju cevi, še pojasnjujejo.
