V času epidemije največ izdane gotovine po letu 2008

Podobno je bilo tudi drugod po Evropi

V Banki Slovenije so zaznali spremembe v delovanju plačilnih sistemov in oskrbe trga z gotovino. Pripisati jih gre razmeram "izrazitih padcev ekonomskih kazalnikov zaradi širjenja epidemije covid-19 in obsežnih preventivnih ukrepov za njegovo zajezitev", so danes sporočili javnosti.

Njihova analiza učinkov epidemije covid-19 na vzorce plačevanja in uporabo gotovine je tako pokazala, da se je povpraševanje po gotovini v času od 1. februarja do 31. maja močno povečalo, "in sicer predvsem iz namena denarja kot hranilca vrednosti". Kot so zapisali, je bilo podobno tudi v drugih evropskih državah.

"V obdobju od 12. marca do 25. marca 2020 (prvih 14 dni karantene) je povprečna dnevna neto izdaja gotovine znašala kar 13,14 mio EUR. Gre za drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po propadu banke Lehman Brothers v prvi polovici oktobra 2008, ko je bila dnevna neto izdaja 16,60 mio EUR."

Banka Slovenije

S karticami smo plačevali občutno manj

"Največji porast v povpraševanju po gotovini smo (v smislu neto izdane gotovine) zabeležili neposredno ob razglasitvi epidemije, ko so prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovijo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Precej prebivalcev si je v tem času zagotovilo tudi dodatno zalogo gotovine," so dodali v Banki Slovenije.

Banka Slovenije

Po njihovih navedbah se je obdobje epidemije odrazilo tudi v vzorcih plačevanja s plačilnimi karticami.

"Če je bilo še do 13. marca v povprečju dnevno približno 650 tisoč kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 mio EUR dnevno, je dnevno povprečje do konca epidemije upadlo na približno 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 17 mio EUR dnevno, v dnevih po razglasitvi pandemije pa še bistveno bolj."

Banka Slovenije

Celotno analizo lahko preberete na tej povezavi.

dezurni@zurnal24.si

Slovenija Toliko v povprečju dvignemo na bankomatu