Sklep: Banka Slovenije kršila predpise, notranje akte in pogodbe

Računsko sodišče našteva celo kopico nepravilnosti v Banki Slovenije:

• O treh napredovanjih zaposlenih ni odločal guverner oziroma od njega pooblaščena oseba s sklepom o napredovanju, s čimer ni upoštevala določil Kadrovskega pravilnika Banke Slovenije;
• Pri postopkih novih zaposlitev ni izkazala, da je pripravljala analize vlog ter pregled ožjega izbora kandidatov;
• Ni določila seznama delovnih mest oziroma profilov, za katere se v objavi novih zaposlitev zahtevata potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da zoper kandidata ni vložena pravnomočna obtožnica;
• V 9 primerih v objavah prostih delovnih mest ni predvidela preizkusov znanj oziroma sposobnosti, vendar so bili ti kljub temu izvedeni;
• Osebo je zaposlila na zahtevnejšem delovnem mestu, kot je bilo navedeno v objavi prostega delovnega mesta.

V enem primeru je po zaključenem izbirnem postopku neizbrane kandidate obvestila o neizbiri 3 dni pred izdajo sklepa o izbiri, v 5 primerih pa dokazil o obveščanju neizbranih kandidatov ni predložila, s čimer ni zagotovila izpolnjevanja Zakona o delovnih razmerjih.

Reuters

V dveh primerih je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za več kot 2 leti za delo, ki ni bilo projektno organizirano, zaposlena sta v pretežnem delu opravljala redne operativne naloge, delovne obveznosti obeh zaposlenih v delu raziskovalnega dela v Banki Slovenije so predstavljale trajno raziskovalno delo, ki se izvaja v Banki Slovenije, kar je v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih.

V guvernerjevo pogodbo o zaposlitvi je bil vnesen člen, da mu pripada pravica do odpravnine v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve. S tem je Banka slovenije ravnala v neskladju s pravili.

Zaposlenim pa je izplačala nadomestilo za neizrabljen dopust, kar je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih.

Nepravilnosti je račusko sodišče odkrilo tudi pri izplačevanju odpravnin 14 zaposlenim na podlagi programa prostovoljnega upokojevanja, pri dodeljevanju polletne delovne uspešnosti pa ni zagotavljala opisnih obrazložitev polletnih ocen.

Nagrade za izjemne rezultate dela je izplačevala zaposlenim, ne da bi pri tem izkazala, da so bile pisne obrazložitve o doseganju kriterijev posameznih delavcev pri delu ob izplačilih teh nagrad del podporne dokumentacije; v nekaterih primerih je nagrade za izjemne rezultate dela izplačevala tudi za vsebine, ki niso bile povezane z rezultati dela.

Saša Despot

Izplačevala je dodatke za nadurno delo in povečan obsega dela, ne da bi bile pri tem navedli konkretne naloge. Zaposlenim so dodeljevali dodatek za deficitarnost zaposlenim glede na njihova specifična znanja in izkušnje.

Ko je enemu od zaposlenih prenehalo delovno razmerje, so z njim sklenili sporazum za oprostitev plačila dela stroškov izobraževanja, kar je v nasprotju s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije.

Banka Slovenija je v številnih primerih kršila tudi zakon o javnem naročanju:

• Nakup letalskih kart izvajala brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila;
• Računalniško opremo kupovala pri različnih dobaviteljih, ki jih ni vključila v prvotno izvedeni postopek oddaje javnega naročila;
• Pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila kadrovskih storitev ni upoštevala vseh predvidenih storitev zagotavljanja delavcev;
• -Zaradi prenizko ocenjene vrednosti javnega naročila za vzdrževanje omrežij in njihove nadgradnje je poleg odprtega postopka oddaje javnega naročila izbranemu izvajalcu oddala naročili še na podlagi evidenčnega naročila in postopka oddaje naročila male vrednosti;
• Nabavljala je živila tudi pri drugih dobaviteljih, s katerimi ni imela sklenjenih pogodb po predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila;
• Javno naročilo za nakup licenc in svetovanja ter njihovo implementacijo v obstoječi informacijski sistem je razdelila v 2 evidenčni javni naročili in se s tem izognila uporabi postopka oddaje javnega naročila;
• Za prevajanje in lektoriranje je oddala javno naročilo, ne da bi pred tem za podizvajalce in glavnega izvajalca preverila obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika;
• Z neustrezno potrditvijo opravljenih prevozov po Sloveniji in do bližnjih letališč je ravnala v neskladju s pogodbenimi določili;
• Zaposlenim, ki sodelujejo v postopku pridobivanja ponudb pri izvajanju javnih naročil, ni posredovala v podpis izjave o upoštevanju omejitev iz Pravilnika o javnem naročanju Banke Slovenije, kar je v neskladju s tem pravilnikom.

Saša Despott

Banka ne razpolaga s sklepi ožjega kolegija guvernerja o odločanju glede višine osebne reprezentance članom Sveta Banke Slovenije in drugim zaposlenim ter glede določitve drugih zaposlenih, ki so upravičeni do sredstev reprezentance, kot to določajo pravila.

Pri evidentiranju zgradb v Avstriji po polovici ocenjene vrednosti nepremičnine pa so pristojni ravnali v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in smernicami Evropske centralne banke.