Regionalna razvojna regija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki pokriva 26 občin, išče delodajalce, ki bi v šolskem letu 2011/12 vstopili v regijsko štipendijsko shemo. Gre za sistem, v katerem Evropski socialni sklad (ESS) prispeva polovico štipendije, preostali del pa delodajalec, lahko tudi občina. “V projekt želimo vključiti vsaj 30 novih podjetij,” pravi Liljana Drevenšek, vodja štipendijskega projekta v RRA LUR.
Petnajst primerov. Orodjar, brusilec, električar, frizer, strojni tehnik, elektroinštalater, oblikovalec kovin, inž./dipl. inž./univ. dipl. inž. strojništva, ekonomist ali dipl. ekonomist, diplomant digitalnih umetnosti in praks, medijske komunikacije, dipl. inž. računalništva in informatike, dipl. inž. elektrotehnike, dipl. inž./univ. dipl. inž. geologije, komunikolog.
Delodajalci lahko vloge oddajo do 30. junija, razpis za dijake in študente pa bo objavljen septembra.
Šestletno obdobje
V tekočem šolskem letu štipendijo prejema 26 dijakov in 28 študentov, ki so pogodbe sklenili z 32 delodajalci. Ti se zavežejo, da bodo štipendista štipendirali do konca šolanja in ga tudi zaposlili.
Projekt kadrovskega štipendiranja, v katerem sodeluje ESS, poteka v obdobju 2007–2013. V LUR se je tako prvič izvajal v šolskem letu 2007/08. “O napovedih ne bi želela govoriti, moralo pa bi jih biti vsaj 200,” je Drevenškova odgovorila na vprašanje, koliko štipendistov približno bo to štipendijo dobivalo v celotnem obdobju.
Druge regije so boljše
LUR je pri črpanju teh evropskih sredstev med slabšimi v državi. “Na primer leta 2008 je bilo največ štipendistov v Pomurski regiji (med dijaki 47,4 odstotka, med študenti pa 29,3). Najmanj dijakov štipendistov je bilo v Obalno-kraški regiji (23,5 odstotka), najmanj študentov štipendistov pa v LUR (15,7 odstotka),” pove Drevenškova, ki meni, da je podjetjem v Ljubljani lažje dobiti kader kot podjetjem iz manj razvitih občin oziroma regij.
Svoje je prispevala tudi gospodarska kriza. A le eno podjetje v likvidaciji ni moglo več izplačevati štipendij – zadevo rešujejo na sodišču. Sicer z obveznostmi delodajalcev ni težav, pravijo v RRA LUR. Po drugi strani pa imajo “nekaj primerov”, ko štipendisti niso končali šolanja in so morali štipendijo vračati. Vračila so tudi, če se štipendist ne želi zaposliti pri delodajalcu, ki ga je štipendiral.
Prispevek občin
MOL. Mestna občina Ljubljana (MOL) v regijski štipendijski shemi doslej ni sodelovala s svojimi sredstvi, morda pa bo v šolskem letu 2011/12. Odločitev o tem je trenutno v obravnavi strokovnih služb MOL.
MOL ima sicer lastne štipendijske sheme. V tekočem šolskem letu prejema njeno štipendijo za nadarjene 181 dijakov in študentov. V letošnjem proračunu je za to predvidenih 501 tisoč evrov.
Druge občine LUR. Doslej sta sredstva prispevali občini Kamnik in Litija, če sta bila štipendist in delodajalec iz občine; prva je prispevala 15 odstotkov štipendije, druga pa 25 odstotkov.
V RRA LUR poskušajo pridobiti tudi druge občine, saj bi tako razbremenili delodajalce (50 odstotkov štipendije namreč financira Evropski socialni sklad).
Evropski prispevek
Znesek. Koliko za štipendije v LUR prispeva Evropski socialni sklad, je določeno v pogodbi z ministrstvom za delo, javnim skladom za razvoj kadrov in štipendije ter RRA LUR. Znesek se določi za tekoče šolsko leto, in sicer glede na število delodajalcev oziroma štipendistov ter razpoložljiva sredstva.
Ministrstvo. Na ministrstvu za delo so povedali, da je bilo za štipendije v LUR v letih 2008/09, 2009/10 in 2010/11 odobrenega skupno 1,4 milijona evrov. Po dejanski sklenitvi štipendijskih pogodb so izvedli finančno uskladitev. “RRA LUR ima tako trenutno angažiranih 494.164 evrov za obdobje 2008–2015,” so dejali na ministrstvu.
