“Zaradi reforme, ki je poseg v pravico v nastajanju, in razlik med moškimi in ženskami pri pogojih upokojitve bi bil možen celo ustavni spor.” Na to je včeraj na okrogli mizi o vlogi spola in pokojninskih reformah opozorila predavateljica s pravne fakultete Anjuta Bubnov Škoberne.
Balkansko. “Nemčija je leta 2007 sprejela odločitev, da bo leta 2015, torej osem let pozneje, za dve leti zvišala upokojitveno starost. Pri nas pa bo po predlogu ženska, ki ima zdaj šest let do pokojnine, po novem morala delati še 12 let – to je dvakrat več,” je na prekratko prehodno obdobje opozorila Metka Roksandič iz ženskega lobija.
Dodala je, da so ustavna sodišča nekaterih držav že ugotovila, da so moški neenakopravno obravnavani.
“Ženske smo privilegirane”
“Ženske pokojnino uživajo šest let dlje – to je 35 odstotkov več kot moški – in so glede upokojitve v izjemno privilegiranem položaju,” je prepričana Alenka Žnidaršič Kranjc. “Spol ni edini faktor, ki vpliva na pričakovano življenjsko dobo. Znano je, da na zahodu države živijo dlje. Potem bi morali, malo za šalo, Primorcem drugače odmeriti pokojnino kot Štajercem,” pa je opozorila Andreja Kavar Vidmar, upokojena predavateljica s fakultete za socialno delo.
Z danes na jutri
“Želja po upokojitvi ni zato, ker ne bi mogli več delati, ampak zato, da bi lahko delali kaj drugega,” je ugotovila Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. “Kdo iz proizvodnje z minimalno plačo bo lahko šel v pokoj pri 60 letih z 18 odstotkov nižjo pokojnino?” pa se je o smiselnosti sistema malusov vprašala Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Dejstvo
3 leta in 11 mesecev so bile ženske, ki so se lani upokojile, mlajše od moških. Moški so šli v pokoj povprečno pri 62 letih.
