Slovensko društvo staršev otrok z rakom je bilo eno najkasneje ustanovljenih v Evropi. Danes njegovo delovanje spodbujajo tudi zdravniki, saj je na eni strani izjemno pomembna vloga staršev v procesu zdravljenja, po drugi strani pa je za starše pomembno, da se povezujejo v "strahu, v težavah in tudi v upanju".
"Pogovarjamo se zlasti o naših težavah in kje najti rešitev zanje," pravi članica društva Petra Tomc Šavora. Njen sin Jakob je pri štirih letih zbolel za limfomom. "Med nas je udarilo kot strela," se spominja in pove, da je otroku bolezen razložila, kot da so "bacili zgradili grad, zdravila, ki jih bo dobil, pa bodo grad porušila in pomagala vitezom, da bolezen preženejo".
Starši s podobnimi zgodbami so se v Ljubljani sestali na rednem srečanju, ki ga pripravijo vsaki dve leti, nanj pa so povabili tudi zdravnike. Dr. Janez Jazbec pove, da je statistika ozdravljivosti raka med otroki spodbudna, kar 80-odstotna. "Najbolj pomembno pri procesu zdravljenja pa je to, da otroka, pri katerem sumimo, da je obolel za rakom, takoj pošljemo v našo ambulanto. Da torej ne izgubljamo časa s preiskavami, ki niso potrebne."
Pediatrija: Pri nas so z otrokom 24 ur na dan
Strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Rajko Kenda, ki je ravno tako sodeloval na srečanju staršev otrok z rakom, se spominja, kako je potekalo zdravljenje obolelih otrok pred 33 leti, ko je začel kariero: "Otroke smo za pol ure na dan staršem pokazali skozi odprtinico na vratih. K sreči je ta zgodba že zdavnaj mimo, danes je popolnoma jasno, da so starši pomemben del procesa zdravljenja. Na naši novi kliniki imajo možnost, da so z otrokom 24 ur na dan," pove Kenda.
Kljub temu se v društvu srečujejo tudi s težavami svoje organizacije; ostali so namreč brez lastnih prostorov. Kot mlajše društvo od dveh let niti ne morejo kandidirati za proste na raznih razpisih. "Obrnili se bomo še na občino. Morda pa se bo tam našla kakšna rešitev," nam je povedala Tomc Šavorova.
"Najlepša zgodba o kateremkoli županu"
Srečanje staršev je obiskal tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, o katerem nam je dr. Kenda zaupal anekdoto: "Pred meseci je dr. Jazbec na oddelku našel silno nesrečnega otroka. Vprašal ga je, zakaj je tako nesrečen, in fant mu je povedal, da je župan prejšnji dan k sebi povabil vse odličnjake njihove osnovne šole in jim podelil diplome. Tudi sam odličnjak je moral sprejem zaradi zdravljenja izpustiti. Jazbec je poklical na županstvo in naslednjo uro se je župan sam, brez enega novinarja, brez enega fotografa ali snemalca, pojavil pri nas na recepciji. Vprašal je za onkooddelek in fantu osebno podelil prisluženo nagrado. Jazbec je kasneje na oddelku našel istega fanta v solzah. Povedal mu je, da joka od sreče," se dogodka spominja dr. Kenda, ki poudari, da bi bila to povsem druga zgodba, če bi župan prišel z novinarji. "Ker pa ni, je to zagotovo najlepša zgodba o kateremkoli županu, ki sem jih kdaj slišal."
