Toneta Pavčka se bo slovenska javnost spominjala po obsežnem literarnem opusu, ki ga sestavljajo dela tako za otroke kot odrasle. Besede je prelival na papir vse do konca. Nedavno sta pri založbi Miš izšli slikanici s pesnitvijo o Medvedji ljubezenski zgodbi in zadnjim delom pripovedi o Juriju Muriju.
Rodil se je 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Po končani klasični gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto, na kateri je leta 1954 diplomiral, a v pravniških službah nikoli ni deloval. Posvetil se je novinarskemu, uredniškemu in kulturnemu delu. Med drugim je delal na televiziji in bil od leta 1970 do upokojitve glavni urednik Cankarjeve založbe. Dva mandata je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, sodeloval pa je tudi pri pisanju Pisateljske ustave.
Eden od pesnikov štirih
Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem izdal Pesmi štirih. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske. Kot so zapisali na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je "Pavček zavezan zvočnosti, včasih že kar spevnosti verza. Njegova lirika je blizu prvinskemu izviru poezije, ki ga določa govor in ne pisava. Večina njegovih pesmi ima vezano obliko z rimo ali asonanco, hkrati pa je notranje ritmično razgibana, da tudi ob strogem redu zbuja vtis najžlahtnejše improvizacije".
Izdal je več kot 20 knjig za otroke, med katerimi so uspešnice Juri Muri v Afriki, Čenčarija in Majnice, za katere je prejel nagrado večernica za najboljšo mladinsko knjigo leta 1996.
Omeniti je treba tudi njegove esejistične zbirke Čas duše, čas telesa. V njih je pisal o svojih koreninah, odraščanju, šolanju. "Ta avtobiografska izhodišča je nadgradil s pogledi v širše dimenzije bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe in sence, ekstaze čutnosti in duhovnosti, hvala življenja in hlad minljivosti," so zapisali na SAZU.
Bogat je tudi njegov prevajalski opus. Iz ruščine je prevajal poezijo 20. stoletja. Pomembni so tudi njegovi prevodi iz albanščine, beloruščine, gruzijščine, srbohrvaščine in drugih slovanskih jezikov.
Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj. Za pesniško zbirko Dediščina je leta 1984 prejel Prešernovo nagrado, leta 2009 pa je prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije. Od leta 2001 je bil član Slovenske akademije znanosti. Prejel je naziv častnega meščana Novega mesta, Mirne Peči in Ljubljane.
Odprli bodo žalno knjigo
V občini Mirna Peč, katere častni občan je bil, bo v nedeljo, 23. oktobra, od 7. do 18. ure odprta žalna knjiga v tamkajšnji osnovni šoli. Žalna seja bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Mirni Peči.
"Znal je odgnati malodušje"
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je dejal, da se bo Pavčka spominjal kot človeka, ki je s svojo silno vznesenostjo nad življenjem vselej znal odgnati čemer in malodušje. "Pisatelji se spominjamo let njegovega zglednega predsedovanja našemu društvu. Ne bomo pozabili na njegov civilni, državljanski pogum v času, ko nam je bil najbolj potreben," je dodal predsednik pisateljskega društva.
Prevajalec Drago Bajt v Pavčku vidi "neke vrste učitelja pri prevajanju poezije", saj se je pri njem na začetku zgledoval, poleg tega sta skupaj pripravila dve antologiji ruske poezije. "Pavček je prevedel vso pomembno rusko poezijo, ki jo je treba prevesti pri narodu, kakršen je naš," je prepričan Bajt. Slovenci namreč po njegovem mnenju ne potrebujemo čisto vsega, kar prevajajo večji narodi, potrebujemo predvsem bistveno, tako v poeziji kot v prozi.
Svoje sožalje ob nenadomestljivi izgubi je družini izrazil tudi premier Borut Pahor. Kot je dejal, je Pavček zapustil čudovit opus del, ki bodo živela naprej tudi s prihodnjimi generacijami, jim vlivala pozitivno energijo ter, kot je Pavček zapisal v svoji pesmi "odganjale sence". Spomnil je tudi na Pavčkov nastop na Kongresnem trgu 8. maja leta 1989, ko je odločno prebral Majniško deklaracijo in v imenu vseh Slovencev zahteval suvereno državo slovenskega naroda.
Predsednik države Danilo Türk je poudaril, da je odšel eden najbolj žlahtnih slovenskih pesnikov ter velika osebnost slovenske kulture, politike in javnega življenja, ki je neizbrisno vtkan v temelje samostojne in neodvisne države Slovenije. "Tone Pavček je bil človek, ki si ga moral spoštovati in imeti rad. Ne le zaradi njegove umetnosti, pač pa tudi zaradi človeške širine, topline in pokončnosti, ki jo je izžareval skozi svoje delo in življenje. Bil je velik pesnik, odličen prevajalec, izjemna osebnost slovenske kulture in topel, prijazen človek. Vedno je znal najti pravo besedo, znal je tudi prisluhniti, razumel je duh časa ter zmogel dovolj poguma in modrosti, da je javno ubesedil tisto, kar so mnogi le slutil," je zapisal predsednik Türk.
Vaši komentarji ...
Kateri Pavčkovi verzi vam bodo za vedno ostali v spominu? Delite svoje spomine na pesnika z nami.
Bralki Romani bo najbolj v spominu ostal naslednji verz: "Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje."
