Umiranje na obroke

Na ministrstvu za kulturo so včeraj objavili rezultate programskega razpisa, ki je namenjen nevladnim kulturnim organizacijam, ter sprožili val ogorčenja, saj več uveljavljenih organizacij sploh ni dobilo sredstev ali pa so prejele bistveno manj kot prejšnja leta.

Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti se nanaša na obdobje 2014–2017, skupna vrednost sredstev na letni ravni pa je 2.681.300 evrov, ki za številne pomenijo razliko med obstojem in neobstojem ali pa vsaj kontinuiteto in možnosti pridobivanja evropskih sredstev.

Sredstva za vedno iste

"Največja težava je, da ministrstvo za kulturo za celotno neodvisno produkcijo namenja premalo sredstev, in sicer samo nekaj odstotkov od celotnega proračuna, druga težava pa so nejasni razpisni pogoji, ki omogočajo manipulacijo komisij," največjo težavo vidi Janoš Kern, direktor Ustanove Imago Sloveniae, ki pripravi več kot sto koncertov na leto, lani pa so gostili kar 760 glasbenikov, a kljub temu niso dobili sredstev iz programskega razpisa.

Po Kernovem mnenju so ta rezervirana za vedno iste prejemnike ne glede na njihove rezultate in to, kaj naredijo drugi.

Rezultati jih ne zanimajo

Na to, da komisija ne upošteva rezultatov, opozarja tudi Bojan Jablanovec iz društva za sodobne scenske umetnosti Via Negativa, ki prav tako ni bilo izbrano na razpisu. Avtor in režiser, ki vedno znova preseneča s kontroverznimi projekti, se zaveda, da so se sredstva zmanjšala tako v vladnem kot nevladnem sektorju, vendar ga "pri tem izrazito moti, da se znižujejo linearno ne glede na rezultate in da komisija temu sploh ni posvečala pozornosti", medtem ko Janez Janša iz zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska poudarja tudi, da so rezultati razpisa "v popolnem neskladju s smernicami, ki so zapisane v nacionalnem programu za kulturo, in izjavami ministra, da ne bo zmanjševal sredstev za programe nevladnih organizacij".

Maska je prejela približno 20 odstotkov manj sredstev kot lani, kje vse bodo krčili, pa bo odvisno tudi od rezultatov drugih razpisov, od katerih pa nevladne kulturne organizacije v vsakem primeru lahko pričakujejo bistveno manj sredstev kot pri programskem razpisu.

Lokalno, ne mednarodno

Poleg vrste drugih neodvisnih kulturnikov v sofinanciranje niso bila sprejete niti organizacije, ki pripravljajo pomembne mednarodne festivale, kot so društvo za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk, Kulturno društvo B-51, ki organizira festival Ex Ponto, in Zavod Exodos.

"Ministrstvo za kulturo si je omislilo večletni projektni razpis za festivale in očitno nas vidi v tem razpisu. Mi ne bi imeli nič proti ločenemu razpisu, vendar na njem za 12 festivalov predvidevajo 200.000 evrov, kar je smešna številka, ker je bil že samo proračun enega našega festivala 200.000 evrov," pravi programska vodja Mesta žensk Mara Vujić. Ob tem opozarja, da je največji možni znesek za prijavitelje na tem razpisu 40.000 evrov, kar je skoraj toliko, kot stane letno obratovanje pisarne ali konkretna predstava, omejeno pa je tudi število prijaviteljev. "S tem so jasno povedali, da jih ne zanima kakovost programa, ampak zmanjšanje," za konec dodaja Vujićeva, ki se ji zdi takšna odločitev provincialna, za Mesto žensk in druge podobne organizacije pa pomeni umiranje na obroke.