"To je ena izmed najbolj zgrešenih odločitev aktualne slovenske politike," o ukinitvi samostojne službe za podnebne spremembe pravi vodja Greenpeacea Nina Štros. S to ukinitvijo po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje privarčujemo le plačo enega zaposlenega, in sicer 5.750 evrov bruto na mesec, saj se je "črtalo plačilo predstojnika službe".
Državni zbor je z aprilom predlani na predlog vlade v duhu varčevanja ukinil kar štiri vladne službe in urade, vendar večina od teh priznava, da bistvenih prihrankov zato še ni bilo. Se pa na račun njihovega delovanja pojavljajo številni očitki.
"Ni nobenega napredka"
V Greenpeaceu ocenjujejo, da gre na področju podnebnih sprememb za popolno stagnacijo, če ne celo nazadovanje od ukinitve samostojne službe: "Od takrat se na tem področju ni zgodil noben napredek – podnebna strategija in zakon še vedno čakata na pripravo in sprejem."
Z ukinitvijo urada za enake možnosti, ki so ga aprila predlani priključili k ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, prav tako še ni prihranka. Na ministrstvu ugotavljajo, da nismo privarčevali niti pri številu zaposlenih in njihovih plačah niti pri najemninah. Kot "izjemno slabo" pa ukinitev urada opredeljuje Živa Humer z Mirovnega inštituta, ki dodaja, da so zdaj potopljeni v veliko ministrstvo; delujejo znotraj službe za enake možnosti in evropsko koordinacijo, kar z vidika enakosti spolov ni ustrezno.
Ukinitev zaradi varčevanja je doletela tudi urad za verske skupnosti, ki so ga premestili pod okrilje ministrstva za kulturo, pri tem pa je ministrstvo zgolj prevzelo tiste javne uslužbence, ki so že prej delali na tem uradu.
Nazaj zgolj en urad
Je pa nova vlada dobro leto po ukinitvi urada za narodnosti tega na novo vzpostavila oziroma je njegove naloge prevzel kabinet predsednice vlade. Ocenjujejo, da je samostojni urad potreben "zaradi uresničevanja ustavnih in zakonskih določil pri posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti". V uradu za narodnosti pa ocenjujejo, da je za njihovo delovanje ne glede na obliko urada ves čas pravzaprav potrebno enako število sredstev, saj število zaposlenih in stroški ostajajo podobni.
