"Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta, kjer po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer," sta med predlogi na spletnem portalu predlagam.vladi.si zapisala Matevž Jeran in Jure Vrhovnik, slednji je član Slovenskega veganskega društva.
Predlagata razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora, postopno preusmerjanje kmetijskih subvencij iz (industrijske) živinoreje v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov, štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030, postopno obdavčenje živil glede na njihov ogljični oz. okoljski odtis, nižjo davčno stopnjo od današnje za živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, ter ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060. Njun predlog, ki ima, kot pravita mnoge prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju, je na portalu dobil 1520 glasov podpore, kar je največ od uvedbe tega spletnega orodja.
Trenutno svetovna živinoreja povzroča 14.5 odstotkov vseh globalnih antropogenih emisij toplogrednih plinov. To je primerljivo z deležem toplogrednih plinov, ki jih povzroča tudi celoten globalni sektor transporta. Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 odstotkov kalorij, njen okoljski odtis pa je disproporcionalno večji – živinoreja namreč zavzema 83 odstotkov kmetijskih površin in je odgovorna za več kot pol s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov.
Matevž Jeran in Jure Vrhovnik
Slovenci zaužijemo preveč mesa
Pri ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Samo Fakin, pritrjujejo, da Slovenci res zaužijemo preveč mesa. "Ugotovitvam predlagatelja, da v povprečju Slovenci zaužijemo preveč mesa, zlasti mesnih izdelkov in da jih je potrebno usmerjati k uživanju živil, ki jih v povprečju zaužijemo premalo, pritrjujemo, saj to kažejo tudi podatki nacionalnih raziskav," pravijo pri ministrstvu. "V letu 2016 opravljena raziskava v skupini odraslih prebivalcev je pokazala, da se je v primerjavi s podatki iz leta 2012 stanje sicer izboljšuje, kljub temu pa še vedno v povprečju prebivalci zaužijejo le približno tretjino priporočene zelenjave."
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 opredeljuje glavne strateške cilje, ki bodo vodili k zmanjšanju debelosti in kroničnih bolezni prebivalcev. Med njimi so povečanje deleža izključno dojenih otrok, povečanje deleža prebivalcev, ki zajtrkujejo vsak dan ter povečanje uživanja zelenjave in sadja. Prav tako navaja ukrepe za zmanjševanje uživanja sladkorja, soli, nasičenih maščob in transmaščob v prehrani ter zmanjševanje neaktivnega življenjskega sloga in posledično čezmerne teže in debelosti.
Eno na papirju, drugo v praksi
Nacionalne smernice zdravega prehranjevanja za različne starostne skupine prebivalcev sledijo usmeritvam Svetovne zdravstvene organizacije in izsledkom prehranske stroke, na kar se sklicujeta tudi predlagatelja. "Ugotavljamo, da so sedanja priporočila z vidika javnega zdravja prebivalcev ustrezna, opažamo pa razkorak med priporočili in dejanskimi prehranskimi navadami v precejšnjem delu populacije," poudarjajo pri MZ. "Dejanski vnos živil je v veliki meri odvisen od odločitev in možnosti posameznika, zato tudi v raziskavah, ki jih opravljamo periodično, opažamo razkorak med sedanjimi priporočili stroke in dejanskimi zaužitimi količinami posameznih skupin živil med prebivalci, kar se najbolj odraža zlasti med manj izobraženimi in ekonomsko bolj ranljivimi skupinami prebivalcev."
"Po doslej znanih podatkih strokovne literature prehrana brez mesa ali celo vseh živil živalskega izvora načeloma ni bolj zdrava od uravnotežene mešane prehrane, ki upošteva priporočila za zmerno uživanje živil živalskega izvora."
Ministrstvo za zdravje
Raziskave kažejo, da se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili. "Od živil živalskega izvora zaužije zlasti preveč mesnih izdelkov glede na priporočila, rib pa prebivalci Slovenije zaužijejo bistveno premalo," poudarjajo pri MZ. "Ostalih živil živalskega izvora se v povprečju zaužije v mejah priporočenega, vendar pa z razlikami po spolu, starosti, izobrazbi ter socialno-ekonomskemu statusu."
Brezmesna hrana lahko predstavlja tveganje
Navajajo, da se v pobudi se večkrat citira stališče Akademije za prehrano in dietetiko ter stališče Britanske dietetične zveze, da dobro načrtovana vegetarijanska in dobro načrtovana veganska prehrana ob uporabi prehranskih dopolnil lahko zagotavljata zdravo življenje ljudem. "Ob tem je potrebno biti pozoren na besedo dobro načrtovana ter na potrebo po prehranskih dopolnilih," poudarjajo pri MZ. "Kar pa pomeni, da morajo imeti ljudje dobro prehransko znanje oz. sredstva za storitve prehranskega svetovalca ter nakup prehranskih dopolnil, zlasti vitamina B12. To pa lahko pomeni z vidika javnega zdravja celotnega prebivalstva določeno tveganje, zlasti za socialno-ekonomsko najbolj ranljive prebivalce. Tisti s slabšim dostopom do znanja in materialnih virov bi lahko brez potencialno celo poslabšali svojo prehrano."
Na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Jure Leben, poudarjajo, da podpirajo pobude za krepitev medresorskega sodelovanja pri pripravljanju strateških dokumentov, tudi z namenom zmanjševanja vplivov na okolje. "Ob tem pa razumemo, da je pri iskanju celostnih rešitev tako kompleksnih problemov kot je npr. tudi trajnostno prehranjevanje, potrebno iskanje kompromisov med različnimi cilji in deležniki," poudarjajo pri MOP.
Kmetijstvo drugi največji vir emisij TGP
Da bi omejili emisije toplogrednih plinov je vlada sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. "Iz vsakoletnih poročil o njegovem izvajanju je razvidno, da v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (t.i. ne-ETS), več kot 50 odstotkov emisij povzroča promet," poudarjajo pri MOP. "Ta predstavlja glavni dejavnik spreminjanja trenda emisij TGP iz ne-ETS sektorjev, v zadnjem letu so se emisije iz prometa povečale za sedem odstotkov, kar je vplivalo na skoraj pet odstotno povečanje ne-ETS emisij."
Dodajajo, da je kmetijstvo je s 16 odstotki drugi največji vir emisij TGP v ne-ETS (v celotni bilanci emisij TGP predstavlja 10-odstotni delež), vendar je trend teh precej bolj stabilen. "Zadnji podatki kažejo, da so emisije na ravni tistih iz leta 2005," poudarjajo pri MOP. "Ocenjuje se, da bo indikativni sektorski cilj, omejiti emisije TGP do največ pet odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005 iz OP TGP 2020 v sektorju kmetijstvo dosežen. Ob tem se je potrebno zavedati, da je indikativni cilji v tem sektorju vezan tudi na "nadcilj" povečevanje prehranske samooskrbe, z doseganjem katerega se omejuje dodatno povečevanje emisij TGP v drugih sektorjih, predvsem v prometu."
Vprašanje odpadne hrane
Poudarjajo, da je pri vprašanju trajnostne prekranske politike za MOP ključno vprašanje odpadne hrane in preprečevanje nastajanja le te, zato so v letu 2010 začeli z akcijami za zmanjšanje količin odpadkov. "Odpadna hrana nastaja po celotni verigi preskrbe s hrano, od kmetijske pridelave, živilske predelave in distribucije do porabe hrane v gospodinjstvih, zajema pa tudi ravnanje z odpadki, od zbiranja in obdelave do odlaganja," poudarjajo pri MOP. "Vzrokov za nastajanja odpadne hrane je lahko več, med njimi so tudi neživljenjski standardi glede velikosti in oblike sadja in zelenjave, neustrezni transport, neustrezno skladiščenje in embaliranje, neustrezno ravnanje z odpadno hrano ter pomanjkljiv načrta dobave in prodaje. Nastajanje odpadne hrane pri končnem potrošniku pa je zlasti posledica prevelikih nakupov hrane, neustreznega shranjevanja hrane, pripravljanja in kuhanja prevelikih količin hrane in napačnega razumevanja pojmov 'porabiti do' in 'uporabno najmanj do'." Po preračunih Statističnega urada smo 2012 proizvedli 123.000 ton odpadkov, ki lahko vsebujejo odpadno hrano, ali skoraj 55 kilogramov na prebivalca.
Pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Aleksandra Pivec, poudarjajo, da je glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami v zmanjševanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. "Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov," poudarjajo pri MKGP. "Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kakovosti slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju ob istočasni skrbi za okolje, ljudi, živali in rastline, ki se odraža v vedno večjem številu ukrepov kmetijske politike."
V Sloveniji 418.684 glav velike živine
Navajajo, da se v Sloveniji po podatkih iz leta 2017 s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 69.902 kmetijskih gospodarstev, kar je tri odstotke manj kot v letu 2013, ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Z živinorejo se ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev oz. tri odstotke manj kot leta 2013, ki redijo 418.684 glav velike živine oz. pet odstotkov več kot leta 2013. "Porast števila glav živine je predvsem posledica povečanja števila perutnine," poudarjajo pri MKGP.
"Poudarili bi, da znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjini kmetijskih zemljišč, zato je strateškega pomena ohranitev in razvoj govedoreje (mleko, meso), ki omogoča izrabo prevladujočega travinja, kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo," pravijo pri MKGP. "Menimo, da je pravica vsakega posameznika, da se sam odloča o izbiri vrste hrane, ki jo uživa, prav tako mu ne moremo vsiljevati prehranskih navad, lahko le ozaveščamo ljudi o prednostih uravnotežene in slabostih neuravnotežene prehrane."
Poudarjajo, da glede na zapisano zahtev o odpravi živinoreje ne morejo podpreti. "To bi bilo mogoče le, če bi prišlo do širokega družbenega konsenza o odpravi živinoreje," pravijo pri MOP. "Si pa bomo, tako kot do sedaj, tudi v bodoče še bolj prizadevali za čim manjši negativen vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe z obstoječimi ter novimi ukrepi skupne kmetijske politike in z raziskavami podprtimi skozi ciljno raziskovalne programe."
Jas nekateri ga pojedo preveč,drugi in večina pa bolj zelje ,krompir in makarone,in to pri sedanjih pokojninah ni redkost,torej prisilno zdravo živimo
vsi ste pametni, ko je pa treba na vrt, pa okopavat, vam pa vsem motka smrdi, še bivša ministrica je jamrala koliko plevela ma na vrtu ... leta 1943 je bila večja poraba zelenjave kot danes, pa je bla vojna,… ...prikaži več zanimivo ... kako pridemo do mesa? rabiš zemljo-travnik, štalo, pa 20 bikov, pa en velik traktor, pa balirko, pa gasa in štrinožci žvečijo in žvečijo, dokler ne prispejo do klavnice in na krožnik, poprej še dvakrat obrneš na ognju, pa to je ... kaj pa zelenjava, le koliko je dela z njo?
a sedaj mi bo vsak ki ima pol minute časa jedilnik sestavljal