"Včasih so učitelji prihajali na izobraževanja, a jih vsebina ni zanimala – hoteli so le točke, ki so omogočale napredovanja v višji plačilni razred. Zdaj je bistveno drugače; pri nas se je število izobraževanj zmanjšalo za polovico," razlaga eden izmed zasebnih ponudnikov strokovnih izobraževanj za učitelje. Spomnimo, od lani napredovanj v javnem sektorju ni več, tisti, ki so napredovali v letih 2011–2012, pa jih bodo pri plači občutili šele maja.
Večina hoče novo znanje
"Učitelji se delijo na tiste, ki se radi dodatno izobražujejo, in na tiste, ki se ne," pojasnjuje predsednica Društva ravnateljev Slovenije Nives Počkar. Prepričana je, da je izobraževanje za učitelja ključno: "Če tega ne ve sam, res ne vem, kaj naj počnemo z njim v zbornici." Dodaja, da so takšni v manjšini, saj večini izpopolnjevanje pomeni veliko. Učiteljem sicer pripada pet dni na leto, ko se lahko izobražujejo, o konkretni obliki pa se morajo dogovoriti z ravnatelji.
Denarja hitro zmanjka
"Izobraževanje učiteljev je zdaj odvisno od arbitrarne presoje ravnatelja, ali bo to odobril ali ne," opozarja predsednica sindikata vzgoje in izobraževanja Jelka Velički. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) namreč vsaki šoli odobri sredstva za strokovno izpopolnjevanje. Šola učitelju nato plača kotizacijo, dnevnico in potne stroške. Osnovna šola (OŠ) Gorje, ki spada med manjše, je letos tako za izobraževanje okoli 30 učiteljev dobila 3.600 evrov. "Če seminar stane manj kot sto evrov, se mi to zdi sprejemljivo," pravi njen ravnatelj in predsednik združenja ravnateljev OŠ Milan Rejc. Veličkijeva poudarja, da obstajajo velike razlike med šolami: "Nekateri ravnatelji veliko dajo na izobraževanje kadra, drugi manj."
Izobraževanje neobvezno
Na MIZŠ nimajo seznama točk, ki jih učitelji zberejo z izobraževanji. "Odločitev za
izobraževanje je strokovna odločitev vsakega posameznega učitelja in bi takšen nadzor nad 'točkami' pomenil nedopusten poseg v njegovo zasebnost," pojasnjujejo. Trend udeležbe na izobraževanjih tako spremljajo le prek kataloga ponudbe izobraževanj. "Zanimanje za izobraževanje se veča, več programov je izvedenih s številčnejšo zasedbo učiteljev kot v preteklih petih letih," izpostavljajo.
Veličkijeva pojasnjuje, da je skupinskih izobraževanj res več, saj je za šole ceneje organizirati tematsko predavanje za vse učitelje hkrati. A ponudniki izobraževanj pravijo, da gre večinoma za vprašanja timskega dela, oblikovanja testov, avtoritete in razrednih ur, ne pa strokovnega izpopolnjevanja znotraj posameznih predmetov. Na MIZŠ ne razmišljajo o obveznem izobraževanju, saj menijo, da je za strokovne delavce to profesionalna dolžnost, "ki je nikomur ne bi bilo primerno predpisovati, saj bi moralo biti vseživljenjsko izobraževanje del življenjskega sloga vsakega učitelja".
