"Pridobili smo mnenje izvedence gradbene stroke, ki potrjuje legalnost naše gradnje. Vztrajamo, da smo spoštovali vse predpise in zakonodajo," poudarja Metka Türk. O rušenju objektov na Parecagu nad Sečoveljskimi solinami, čeprav se je iztekel dvomesečni rok inšpekcije za odstranitev nelegalne gradnje, družina Türk ne razmišlja.
Na naše vprašanje ali menijo, da jo bo torej porušila inšpekcija sama oziroma za to pooblaščena izvajalka Silva Bračko s.p., pa je odgovorila: "Skoraj prepričani smo, da si tega ne bodo upali, a v trenutnih razmerah je vse mogoče."
Na ustavno in upravno sodišče
Türkovi so v torek na ustavno sodišče vložili vlogo za zadržanje inšpekcijske odločbe o rušenju, pristojno ministrstvo pa naj bi po njihovih informacijah do konca prihodnjega tedna predvidoma odločilo o njihovi pritožbi na inšpektorjevo odločbo. Če jim ne bo ugodilo, sledi pritožba na upravno sodišče.
Bužekijan še kar stoji
Novogoriško upravno sodišče med drugim že odloča o drugi razvpiti primorski črni gradnji – kmetiji Bužekijan; odvetnik Miro Senica se je namreč na odločbo gradbene inšpekcije, ki je lani novembra naložila rušitev nekaterih objektov, pritožil najprej na ministrstvo, aprila je sledila še pritožba na novogoriško upravno sodišče, ki za odločitev običajno potrebuje leto dni."Ne spomnim se, da inšpekcija z rušenjem ne počakala do pravnomočnosti odločbe," komentira načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič.
Tožba zaradi odklopa
"Nezakonito so nam odklopili tudi elektriko in vodo, saj smo priključke kupili skupaj z zemljiščem, zdaj niti na stranišče tam ne moremo. Pritožili smo se na vodovod in elektro, pa nam niso niti odgovorili, tudi s to zadevo gremo na sodišče," še pojasnjuje Türkova. Dodaja, da se ji ne zdi pravično, da je gradbena inšpekcija njihov primer peljala po hitrem postopku in brez njihovega zaslišanja ter z neobičajno kratkimi roki.
"Kršena nam je bila temeljna pravica do poštene obrambe, v normalnih postopkih in rokih bi lahko predložili in s tem dokazali resničnost naših vztrajnih trditev, da nikakor ne gre za nelegalne objekte. Ker so bili objekti v izhodišču torej zgrajeni oziroma obnovljeni legalno, ni torej nobene potrebe po njihovi legalizaciji," še dodaja Türkova.
Na piranski upravni enoti namreč trdijo, da legalizacija ni možna, ker ni OPN oziroma OPPN za to območje. Leta 2002 so sicer priglasili dela za obnovo podpornih zidov in obnovo treh obstoječih pomožnih gospodarskih objektov ter postavitev novega rastlinjaka.
"Pridobili smo mnenje izvedence gradbene stroke, ki potrjuje legalnost naše gradnje"Legalnost gradnje potrjuje samo izdano uporabno dovoljenje, ki se je izdalo po tehničnem prevzemu in je bilo pri tem ugotovljeno, da je gradnja skladna s prostorskimi akti in gradbenim… ...prikaži več dovoljenjem, ki ga je izdala upravna enota! Izvedenec gradbene stroke ne more potrditi legalnosti gradnje! Jebem vam mater prokleti jari bogatašeki, jaz vam jo bom podrl, če vam je ne bo država, pridem, garant...
Jaz pa mislim, da nima smisla rušiti takšen objekt, ampak jim zaračunati najmanj 1.000.000 EUR komunalnega prispevka, če pa jih ne morejo plačati pa zarubiti objekt in potem prodati na dražbi. V tem primeru je to boljša rešitev, kot pa… ...prikaži več rušitev. Občina in država bi imele od tega veliko več, kot pa stroške s tožbo in drugimi zadevami. Ker mislim, da bi bila za njih večja kazen, da nekdo drug uživa v njihovih hišah
Upam, da bo gradbena inšpekcija tudi druge črngradnje obravnavala isto, saj jih je v Sloveniji veliko. Osebno sem spoznal, da inšpekcija deluje po navodilu in to je največja žalost.