Slovenija
73 ogledov

Turčija za "umazano delo" zahteva več ...

begunci, Turčija Profimedias
Turčija je na izrednem vrhu z EU zahtevala dodatne tri milijarde evrov do leta 2018 za izboljšanje življenjskih pogojev sirskih beguncev v državi.

Turški predsednik vlade Ahmet Davutoglu je na vrhu z voditelji 28 članic predstavil nove zahteve v zameno za zaustavljanje beguncev in migrantov na svojem ozemlju več denarja, liberalizacijo viz in odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Turčija je zahtevala dodatne tri milijarde evrov do leta 2018 za izboljšanje življenjskih pogojev sirskih beguncev v državi, je v Bruslju povedal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. 

To izhaja tudi iz predloga dogovora, ki ga je voditeljem EU v Bruslju danes predstavila Turčija. Kot piše v predlogu turške strani, naj bi EU pospešila izplačilo sredstev v okviru instrumenta za pomoč sirskim beguncem v Turčiji in sprejela odločitev o dodatnih treh milijardah evrov do konca leta 2018.

Ali bo Turčija ta denar dejansko dobila, je odvisno predvsem od držav članic EU, je dejal Schulz na novinarski konferenci po pogovorih evropskih voditeljev s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem. Države EU so se glede doslej dogovorjenih treh milijard evrov pomoči Turčiji odzivale dokaj počasi, je menil Schulz.

Turčija je, sodeč po osnutku svojega predloga, zahtevala tudi pospešitev vizumske liberalizacije. Želi, da začne ta veljati že junija, ne oktobra, kot je sedaj predvideno v primeru uresničitve vseh pogojev.

Še danes sprejeti sporazum?

Predstavniki evropskih članic se bodo zdaj poskušali o njegovih zahtevah uskladiti sami, nato pa naj bi se jim Davutoglu pridružil na delovni večerji. 

Več držav članic, vključno s Slovenijo, si želi še danes sprejeti sporazum, ki bi vseboval zavezo, da je "zahodnobalkanska pot odslej zaprta za migracije" in ponovno uvesti polna pravila schengna. Grčiji naj bi EU priskočila na pomoč z ustvarjanjem žariščnih točk in premeščanjem beguncev v skladu z že sprejetimi sporazumi v preostale članice. Posamezniki, ki prihajajo iz tako imenovanih varnih držav, pa naj bi vračali v Turčijo.

Predstavniki so bili z izjavami pred začetkov vrha skopi, a za razliko od slovenskega premiera Mira Cerarja, ki je poudaril nujnost po zaprtju poti, s predlogom zagotovo ne soglaša nemška kanclerka. "Ni mogoče, da se karkoli zapre," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel

Komentarjev 25
  • asmas 06:28 08.marec 2016.

    to je kot bi prodajal zrak.Zagotovljen zaslužek .

  • asmas 06:26 08.marec 2016.

    grki ne morejo poskrbeti za mejo,ker večina prebežnikov pride po morju in kako boš sredi morja obrnil čoln na katerem se drenja 50 ljudi med njimi 20 otrok.jih boš pometal v morje.Turki bi morali zapret pristanišča oz preprečit izplutje migrantom ...prikaži več .Samo tega ne bodo storili.Na kopenski meji ni problem ,grki jim lahko fizično preprečijo vstop na morju ne morejo.peoblem so turki.Rešitev je enostavna.NATO naj pošlje na turško obalo svoje "barke"in zavrne vsak čoln še takoj po izplutju.Potem bodo Turki prisiljeni zapret mejo s sirijo.Samo to so sanje ,ki se ne bodo uresničile

  • asmas 06:21 08.marec 2016.

    turčija je v nemčiji zelo močno zastopana glede delovne sile in ima močan upliv na tamkajšno politiko in to Angelca dobro ve,zato jim leze v rit