Le nekaj tednov po prevzemu Mercatorja Agrokor že pritiska na slovenske dobavitelje. Je bilo to od novih lastnikov pričakovati?
Naj bo jasno, da ta prevzem nima nobenih romantičnih vzgibov. Cilj je povečanje prihodkov na različne načine. Me je pa presenetilo, kako ostro je Agrokor nastopil. Mislil sem, da bolj razumejo posel, kot se je izkazalo. Preseneča me tudi, da direktor največjega slovenskega trgovskega podjetja zanika dejstva. Nekaj deset dobaviteljev je povedalo enako zgodbo, namreč, da nanje Agrokor pritiska z desetodstotnim letnim rabatom; nemogoče je, da bi bilo to naključje.
Se lahko Agrokorjevi pritiski še zaostrijo?
S temi protizakonitimi in poslovno zelo spornimi praksami so se zdaj opekli. Upam, da teh napak ne bodo ponavljali, razen, če niso v tako veliki finančni agoniji, da so v takšno početje eksistenčno prisiljeni. Igro poslovanja Agrokorja pač vodijo banke upnice in lastnice, ki jim je treba poplačati ogromne dolgove. Vprašanje je ali lahko dobijo vire za plačevanje še kako drugače kot na najbolj brutalen, balkanski način. Poudaril bi, da je najslabše kar se Mercatorju lahko zgodi je, da še naprej izgubljajo tržne deleže in kupce. Ti se že nekaj let obračajo od Mercatorja, takšno početje pa še bolj spodkopava temelje družbe. To je strel v koleno.
Politika in stroka sta zelo deljeni, ko gre za prodajo družbe Ivici Todoriću, češ da bodo kratko potegnili slovenski kmetje, pridelovalci, predelovalci, dobavitelji? Kaj pravite vi?
Mercator je bil v zadnjem desetletju zelo slabo voden. Je koktejl vseh anomalij v slovenskem ekonomskem okolju. Rezultat tega je njegova porazna kondicija. Te anomalije je bilo treba presekati. Sam nimam nič proti temu, da tujci prevzemajo slovenska podjetja, če jih prevzamejo zdrave družbe, ki imajo namen razvijati posel. Hudič pri tej transakciji je ta, da sta tako prevzemnik kot tarča v nezavidljivem finančnem položaju. Da se za prevzem Mercatorja ni potegoval nobena od drugih tujih strateških družb kaže na to, da Slovenija za prevzeme ni atraktivna, pa tudi, da so razmere v največjem slovenskem trgovcu tako zapletene, da so se mu resni ponudniki raje izognili.
Odvisno kako novi lastnik dojema položaj Mercatorja na slovenskem trgu. To je trgovina, kjer kupci dobijo največ slovenskega blaga v primerjavi z ostalimi trgovci. Če Agrokor verjame, da je to razvojni potencial Mercatorja, se bodo slovenski dobavitelji na policah obdržali, v nasprotnem primeru jih bodo nadomestili s proizvodi, ki so tako ali drugače v okviru strateškega kroga Agrokorja in s tem še naprej izgubljali tržni delež.
Nacionalno poreklo za slovenskega kupca zelo pomembno
Je pa, sodeč po marketinških akcijah trgovcev, za naše kupce zelo pomembno slovensko poreklo …
Ja, nacionalno poreklo slovenskega potrošnika zelo močno motivira za nakup. Vendar je to prisotno tudi na drugih, bolj razvitih trgih. Težava je nadzor porekla. V Sloveniji namreč tako veliki, kot manjši trgovci pogosto manipulirajo s poreklom in potvarjajo domači izvor blaga. Med njimi sicer Mercator ni najbolj problematičen, vprašanje pa je, kako bo sedaj, ko je v lasti Agrokora. Potvorb je največ pri rdečem mesu, torej svinjina in govedina, kjer pa je potencial nacionalnega porekla največji.
Blago, ki v čedalje večjih količinah prihaja na naš trg iz tujine, je nizkocenovno, ceneno blago. Proizvedeno je za potrošnike, ki jim kakovost ni prva prioriteta pri izbiri. Zato je povprečna kakovost uvoženega blaga občutno slabše kakovosti, kot je povprečno slovensko blago. Slovenec zna še najbolj razlikovati kakovost pri nakupu avtomobila, pri hrani pa tega mehanizma razumevanja povezave med ceno in kakovostjo nimamo. Ne zavedamo se, da dobimo pri ekstremno nizkih cenah slabšo kategorijo hrane. So seveda tudi izjeme. V diskontih dobite recimo enak artikel slovenskega porekla po precej nižji ceni kot pri klasičnem trgovcu.
Pa je kakovost teh izdelkov enaka? Vzemiva konkreten primer; jogurt Ljubljanskih mlekarn, ki je v Mercatorju za tretjino dražji kot v Hoferju?
Pri določenih artiklih gre dejansko za enak izdelek, razlika je le v etiketi na embalaži. Na trgovinski polici je pri trgovcu X cenejši kot pri trgovcu Y, ker ima ta drugačni poslovni model, in zato drugačno potrebo po marži. Trgovinska storitev diskontnih prodajalcev je skromnejša, manipulacija cenejša, diskonterji nam nudijo manj, kot klasični trgovec. Slednji imajo kartične popuste, bogato in drago infrastrukturo nakupovalnih centrov, novoletne zabave in podobno, diskontni prodajalci pa opravijo le čim bolj učinkovito transakcijo med proizvajalcem in kupcem, in to naredijo praktično v skladiščnih razmerah. Razlike med modelom diskonterja in klasičnega trgovca so velike, to pa je eden od ključnih dejavnikov, seveda pa ponujajo blago različnih kategorij, kar prav tako vpliva na maloprodajno ceno.
Hrvati so prevzeli Drogo Kolinsko in Mercator, zanimajo se za Žito, Srbi so že pred časom vstopili v Fructal. Kako je lahko Slovenija v manj kot desetih letih prešla od države, ki je na trgih bivše Jugoslavije iskala naložbe, do države, kjer je največ primernih tarč za prevzeme?
Tukaj mi dovolite nekoliko poenostavitve. Tajkunizacija je bila v državah, ki jih omenjate, uspešno izvedena, kar je porazno za porazdelitev blaginje v teh državah, bilo je veliko protipravnih in nepoštenih aktivnosti. Tajkunskim kapitalistom je tam uspelo uspešno, z manj ovirami kot pri nas, priti do velikega premoženja. Našim tajkunom so načrti propadli, do neke mere jih je prekrižala je država, predvsem pa gospodarska kriza. To je sicer dobro, a s stališča vašega vprašanja zdaj teče zaradi tega obraten proces. Prihajajo družbe iz bivše Jugoslavije, ki imajo močno finančno zaledje praviloma dvomljivega porekla. Slovenija pa je v smislu ekonomskega potenciala, makro okolja, managerskih kapacitet izgubila celo desetletje. Začetek rakave tvorbe je seveda zgodba o nacionalnem interesu.
"Med sladkimi pijačami in debelostjo ni povezave"
Najprej, ta zakon je tehnično slabo zapisan. Nobene argumentacije ni v njem, nobene simulacije, mrgoli tehničnih in vsebinskih napak. Verjetno ga novi finančni minister, ki ga zelo cenim, ni uspel prebrati. Notri so namreč napačne DDV stopnje. Mi smo leta 2014, v predlogu so zapisane stopnje pred dvigom davka. Kako lahko gre iz finančnega ministrstva, ki je steber vsake države, takšen zakon? Naprej, znesek, ki ga bo država dobila s tem davkom je relativno majhen vis-a-vis škode, ki ga bo povzročil gospodarstvu in v primerjavi z učinki, ki naj bi jih imel z napovedanimi cilji – to pa so pozitivni učinki na javno zdravje.
No, debelosti med otroki je vse več, diabetesa ravno tako …
Z uvedbo davka na sladke pijače pojava debelosti med Slovenci ne bomo zmanjšali. Energijski vnos preko sladkih pijač je v povprečju Evropske unije tri odstoten. Vlada torej cilja na tri odstotke energijskega vnosa prebivalcev. Ljudje zaradi novega davka ne bodo zmanjšali energijskega vnosa, ampak ga bodo le zamenjali z drugim virom sladkorja – čokolado, piškoti, … Vse študije kažejo, da ljudje pri sladkorju najdejo substitut. Saj veste, kako rečejo: "Jaz rabim cuker." Takrat ljudi ne zanima koliko nekaj stane, če pa že, bodo iskali najcenejši vir sladkorja. Če je država iskrena, da namerava vplivati na javno zdravje, naj to naredi tako, da bo dejansko prispevalo k temu. Če pa ni iskrena, naj napiše, da gre le za zdravljenje javnih financ.
Prekomerno zauživanje sladkih pijač je problem. Jaz jih ne pijem veliko, ker ne ustrezajo mojemu življenjskemu slogu. Vendar, če ima država res namen spremeniti javno zdravstveni profil, tega ne bo dosegla z obdavčitvijo sladkih pijač. Ljudi je treba izobraziti, da je to škodljivo. Korelacije med uživanjem sladkih pijač in debelostjo pravzaprav ni. Nizozemci popijejo na dan skoraj 0,8 litra sladkih pijač, pa je prevalenca debelosti manj kot 30 odstotkov. Grki popijejo nekaj več kot en deciliter in je ta prevalenca 40 odstotna. V čem je torej razlika? Povprečen državljan Grčije se na teden giblje devet minut, povprečen Nizozemec pa čez 40 minut. Država mora torej narediti več, da se spremeni življenjski slog ljudi.
Kaj bi davek pomenil za industrijo pijač pri nas?
Ta zakon je omalovažujoč do gospodarstva. Tako ostro gre v en segment, brez kakršnega koli znanstvenega tehtnega argumenta. Obdavčitev neposredno cilja od deset do 15 podjetij, ki zaposlujejo okoli 500 zaposlenih. Zaradi konkurence tega davka ne bo mogoče v celoti prevaliti na potrošnika, ampak ga bodo morala absorbirati podjetja. Trgovci na podražitve ne bodo pristali. Lahko imamo celo bumerang efekt s tem, da bodo podjetja lahko zniževala kakovost.
Slovenski kmetje med najmanj konkurenčnimi v Evropi
Termin samooskrba je po mojem mnenju sporen, ne sodi v sodoben političen diskurz, vsebuje podobne rakave celice kot nacionalni interes, za potrošnike pa je lahko škodljiv. S samooskrbo impliciramo protekcionizem in iščemo zunanje krivce, kar je narobe, govoriti bi morali o konkurenčnosti. Delež domače proizvodnje in ponudbe doma proizvedene hrane nam pada, to je težava. Te kazalnike je treba dvigniti z višanjem konkurenčnosti, ne pa z ustrahovanjem ljudi naj tujega blaga ne kupujejo.
Pa so slovenski kmetje konkurenčni evropskim?
Ne. Kmetijstvo po vseh kazalnikih zaostaja za evropskim povprečjem. Smo na zadnjem mestu po konkurenčnosti, ker je v Sloveniji zelo veliko neprofesionalnih kmetov in 'neaktivnih kmetij', za katere kmetovanje ni posel. Ne gre torej za ekonomsko aktivnost, pač pa socialni status; takšni sta dve tretjini slovenskih kmetov. Zato od našega kmetijstva ne moremo pričakovati dobrih rezultatov, ker prevelikega deleža kmetov ekonomski cilji ne zanimajo.
Letošnje poletje je bilo praktično brez sonca, temperature v povprečju zelo nizke… Se je to na pridelku kaj poznalo?
Na proizvodne usmeritve, ki predstavljajo glavnino slovenskega kmetijstva, to deževje ni imelo zelo negativnega vpliva. Mi smo živinorejska država; govedoreja, ki v kmetijstvu predstavlja največji del pogače, zaradi slabega vremena ni bila pod velikim pritiskom. So pa bile prizadete tiste panoge, ki so nam bolj na očeh, recimo sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo… To so sicer pomembne panoge, a so v ekonomskem smislu relativno majhne. Če torej pogledamo kmetijski sektor kot celoto, ne moremo reči, da je slabo vreme letos nanj vplivalo tako drastično, kot od povprečja odstopajo vremenski podatki.
Zakaj pa bi Agrokor umaknil slovenske izdelke, če jih pa radi kupujemo, saj oni res niso neumni. Prodajali bodo tisto, kar bodo kupci želeli kupovati in to je zaenkrat še kvalitetna slovenska roba. Da se to res dogaja, pa me… ...prikaži več je presenetilo čez vikend, ko sem bila na Hrvaškem na morju in ugotovila, da v Konzumovem letaku na prvi strani promovirajo slovenske izdelke in imajo celo slovenski teden ali nekaj takega… Mislim, da je za slovenske proizvajlce še vedno zelo odprt en velik trg.
Mercator že meče izdelke iz polic. Danes sem opazil, da nimajo več marmelade "zdravo življenje", hipp piškotov (zamenjale so jih lino smeti), zato sem se odločil, da bom sedaj hodil v tuš ali hofer.