Upokojenec s 300 evri pokojnine, sin z duševnimi motnjami, ki ga mama preživlja z borno pokojnino,
shizofrena invalidsko upokojena gospa, za katero občasno skrbi znanec, in ženska v štiridesetih, ki
je zaradi psihičnih težav izgubila službo in zdravje.
Tako različne so zgodbe ljudi, ki so ob našem obisku Območnega združenja Rdečega križa (OZRK)
Ljubljana prišli po svoj mesečni paket živil in pralni prašek.
Vse več zaposlenih
Sekretarka OZRK Ljubljana
Anita Caruso je povedala, da v zadnjem času opažajo vedno več zaposlenih ljudi z
izjemno nizkimi plačami.
"Ti niso upravičeni do državne pomoči, čeprav garajo cele dneve in komaj preživijo," je
dejala Carusova.
Revščina v številkah
|
Rdeči križ. Do danes pomoč OZRK prejema skoraj 3.900 uporabnikov.
MOL. Denarno pomoč je letos prejelo 4.300 občanov.
Karitas. Pomoč prejema 3.900 družin in 2.400 posameznikov.
CSD. V enoti Ljubljana Center pomoč prejema približno 500 ljudi. |
Karitas poziva k darovanju
Tudi sodelavci Škofijske Karitas Ljubljana so v zadnjem obdobju opazili, da pomoč potrebuje vedno več ljudi. "Letos se je naša pomoč samo pri razdeljevanju hrane povečala za četrtino," so zapisali. Da bi tudi darovalci prispevali več, niso opazili, si pa tega želijo. Primanjkuje jim zlasti toplih športnih oblačil in zimskih jaken, stalno opažajo tudi pomanjkanje perila in posteljnine.
Pomagata mesto in CSD
"Glede na to, kaj se dogaja in kaj beremo, pričakujemo povečanje potreb v prihodnjem letu," je povedal Zvone Mikič, direktor Centra za socialno delo Ljubljana Center. V Ljubljani je socialnih centrov pet, ta je najmanjši in pokriva območje s 25 tisoč ljudmi. Dodal je, da za zdaj povečanega števila pomoči potrebnih zaradi gospodarske krize niso opazili.
Mestna občina Ljubljana je za denarno pomoč občanom letos porabila 800 tisoč evrov. Med vrstami pomoči prevladuje pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Podelili so tudi 74 pomoči ob rojstvu otroka, v višini 380 evrov.
Denar ne ostane v Sloveniji
Na sedežu Humane Slovenija, ki je del svetovne organizacije Humana, pa so razložili, da oblačila, ki jih ljudje darujejo v njihove zabojnike, prodajajo. Izkupiček namenijo najrevnejšim državam na svetu, zlasti šolanju otrok, preventivi pred boleznimi in vzgoji kmetovalcev.