Tudi ustavno sodišče zavrnilo Vilija Kovačiča

Pobudnika referenduma Vili Kovačič si je prizadeval, da bi ponovljeno glasovanje o zakonu o drugem tiru speljali skupaj z volitvami in ne 13. maja, kot je to določila Državna volilna komisija (DVK). Kovačič pa se je na sklep pritožil tako na ustavno sodišče kot tudi vrhovno sodišče že naslednji dan.

Ustavno sodišče je v sodbi izpostavilo, da mora zakonodajalec  - v obravnavanem primeru pa tudi DVK - ravnati v okviru zakonskih možnosti in pri tem upoštevati zagotovitev učinkovitega uresničevanja pravice do glasovanja na referendumu kot pravice pozitivnega statusa, sama narava pravice do glasovanja na referendumu ob hkratni ustavni zahtevi po kvorumu za zavrnitev zakona na referendumu in zahteva po pošteni izvedbi referendumskega postopka v vsakem posameznem zakonodajnem referendumu.

Dokler se giblje znotraj te ustavnih okvirov pa sodniki menijo, da je določanju datuma glasovanja na referendumu široko polje proste presoje. "Glede na navedeno je DVK v okoliščinah obravnavane zadeve ravnala v okviru zakonskih možnosti in v skladu z ustavnopravnimi izhodišči, ko je določila datum ponovnega glasovanja na referendumu. Zato so očitki pobudnika o protiustavnosti Sklepa, ker datuma glasovanja na referendumu ne določa isti dan, kot bodo potekale volitve poslancev Državnega zbora, očitno neutemeljeni," navajajo sodniki.

Poleg sklepa volilne komisije je Kovačič na ustavnem sodišču izpodbijal tudi dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. Tudi to pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti so ustavni sodniki zavrnili.

Odločitev ustavnih sodnikov ni bila soglasna, saj je odklonilno ločeno mnenje spisal Klemen Jaklič, delno ločeno mnenje pa tudi Marko Šorli.

Vlada je v torek Državni volilni komisiji za ponovno glasovanje na referendumu iz proračunske rezervacije prerazporedila 3,8 milijona evrov.