Tudi smrt zaradi repelentov

Insekti. "Število komarjev na Obali je zdaj enako kot lani, se pa povečuje," pravi biologinja Katja Kalan. Za koliko se bo njihovo število povečalo, težko napove, saj je veliko odvisno tudi od okoljskih razmer – več dežja pomeni več komarjev.

Odpornost se jim ne krepi

Kot pojasni, pripravki proti komarjem vsebujejo sestavino deet. "Sredstva zoper tigraste komarje morajo imeti vsaj 30 odstotkov te sestavine, za preostale je dovolj od pet do deset odstotkov," še pravi. Komarji niso odpornejši kot v preteklosti, to je bolj marketinška poteza, dodaja.

Deet je okrajšava za kemikalijo, ki zelo učinkovito odganja žuželke in je najpogostejša aktivna snov v repelentih, pojasnjuje Lucija Perharič z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). "Deet je razvrščen kot strupen pri vdihavanju, pri stiku s kožo in zaužitju. Najobičajnejši neželeni učinki so draženje kože in sluznic ter kožne alergije," pojasni. Toda v literaturi so opisani tudi primeri, ko se je pri nekajdnevni ponavljajoči se uporabi pripravkov z več kot 30 odstotki deeta pojavila zastrupitev z motnjami orientacije, hoje, govora ter gibanja, zmedenosti, vzburjenosti, epileptičnih krčev in v posameznih primerih tudi smrt, priznava.

Otrokom od dveh do 12 let zato ne priporoča uporabe pripravkov, ki vsebujejo več kot deset odstotkov deeta, previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, nagnjenih k alergijam, in bolnikih z aknami in luskavico. "Repelente je varneje nanašati na oblačila kot direktno na kožo. Če jih nanesemo neposredno na kožo, je pomembno, da kožo po nekaj urah temeljito umijemo," sklene Perharičeva.