“Sazas ne podpira spornega sporazuma Acta, niti nobenega popolnega in konstantnega nadzora posameznikov na medmrežju, niti tako imenovane policijske države pod krinko zaščite avtorske pravice, podpira pa ukrepe proti zlorabi avtorske pravice,” so v sporočilu za javnost med drugim zapisali v združenju Sazas, ki se sicer zavzema za boj proti piratstvu, a kot pravijo, ne na račun kratenja svobode na spletu.
“To je smrt za nove avtorje”
Podpis spornega sporazuma Acta, ki ga je v tajnosti podpisala tudi Slovenija in ki med drugim omogoča nadzor nad spletom, so obsodili tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev (Sugu) z Zoranom Predinom na čelu in zunajparlamentarna stranka Zares, ki poudarja, da Acti sicer ni mogoče očitati, da ne bi zasledovala pozitivnih ciljev, kot je zaščita intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic, vendar pa je način, kako naj bi to dosegli, nevaren za nadaljnji razvoj demokracije, komunikacijskih in sploh državljanskih svoboščin ter trajnostne in inovativne družbe, kar Evropa želi (p)ostati.
“Z razvojem interneta bi lahko avtorji končno sami tržili svojo glasbo in se dogovarjali o ceni s svojo publiko, kar bi čez noč ustavilo kakršnokoli piratstvo. Če svetovnim publisherjem uspe z Acto, to pomeni smrt novi in neodvisni avtorski ustvarjalnosti,” meni Predin.
Bi imele koristi res založbe?
V Sazasu pravijo, da so sodni spori na sodišču pokazali, da so ravno večje glasbene založbe v Sloveniji tiste, ki nelegalno (in celo z vednostjo države) izdajajo glasbene projekte na nosilcih zvoka ter s tem kršijo avtorsko pravico avtorjev:
“Glasbene založbe, ki jim država ne prepreči nadaljnje nezakonite uporabe avtorskih del, pa bi imele ob podpisu tega sporazuma velike koristi.”
