Če smo v prejšnjih letih na dan obletnice Prešernove smrti čakali predvsem kot na priložnost, da se posvetimo kulturi, letos na 8. februar čakamo v pričakovanju protestov, ki jih zaradi njihovih kulturnih vsebin po besedah predsednika Društva slovenskih pisateljev Vena Tauferja v tujini opazujejo kot pravi fenomen.
Protesti kot komentar
“Ena od značilnosti umetnosti in kulture je, da posamezniku omogočita razmislek o sebi in svetu. Tudi najrazličnejše protestne prireditve so komentar in razmislek o življenju v Sloveniji in Evropi danes, tako da kontekst kulturnega praznika ni ovira,” o mešanju protestov in kulture meni Uršula Cetinski, direktorica Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Dodaja, da so za kulturo danes težki časi po vsej Evropi, “je pa kultura zelo trdoživa, polna potencialov, zato bo zagotovo premagala številne ovire in izzive časa”.
SMG je že s predstavami v prejšnji sezoni napovedoval, da bo nekje počilo. Če gre verjeti pisatelju in kantavtorju Mateju Krajncu, pa bi počilo tudi Prešernu: “Že v svojih časih je ostro nastopal proti vsaki hinavščini, sprenevedanju in laži, ni se pustil ne establišmentu ne Ilircem ne Kopitarju. Zato je precej jasno, na čigavi strani bi bil danes, ko hočejo zgodovino pisati tisti, ki jo pravzaprav brišejo; kultura, ki je vedno edina imela res pravo državotvorno funkcijo, pa životari.”
Protesti na dan kulture ne presenečajo niti filmskega producenta Danijela Hočevarja, ki ga v želji, da bi kulturo spoštovali vse leto, ne pa samo en dan, bolj čudi “perverzna želja po takšnem praznovanju kulture, ki v Sloveniji s prazničnim kulturnim dnem in nenadnim interesom dnevne politike za kulturo presega moj prag sprejemanja prilizovanja”.
Za kultivirane demonstracije
Ker bo 8. februarja v Cankarjevem domu potekala državna proslava, zunaj pa se bo zbirala množica protestnikov, direktor Kina Šiška Simon Kardum predvideva, da se bodo pojavile konfliktne razmere, za mirno kri pa se zavzema tudi Dragan Živadinov.
“Vsak človek ima pravico demonstrirati, pomembno je edino to, da so demonstracije kultivirane,” poudarja Živadinov, ki kot umetnik deluje že 30 let in ki zdaj prosi za vrnitev ministrstva za kulturo: “To bi bil prvi korak, da bi država pokazala, da misli resno, da je namen dober.” Kardum dodaja, da razume nujnost ukrepov v smislu reform, “vendar osnutek novega krovnega kulturnega zakona ne govori nič pomembnega za naprej”.
