Merklova in Sarkozy sta v Parizu dorekla podrobnosti predlogov institucionalnih sprememb za okrepitev stabilnosti območja evra. Pismo s predlogi Pariza in Berlina bosta v sredo poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu.
Voditeljema se zdi logično, da bi njune predloge kodificirali skozi spremembe pogodbe EU na ravni sedemindvajseterice. Če pa iz kakršnihkoli razlogov to ne bi bilo hitro izvedljivo, podpirata tudi posebno novo pogodbo, ki bi zavezovala zgolj 17 članic območja evra, a bila odprta tudi za prostovoljni pristop drugih članic EU.
Kot je dejal Sarkozy, je njun cilj, da se s spremembami institucionalnih temeljev evrskega območja trenutna dolžniška kriza v območju skupne valute nikoli več ne ponovi.
Nad proračuni ne bo nadzora
Predlogi po Sarkozyjevih besedah predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti.
Najbolj so se pogledi Pariza in Berlina razlikovali glede vloge Sodišča EU pri nadzoru nad nacionalnimi fiskalnimi politikami in kaznovanju kršiteljic. Francija se je namreč bala izgube fiskalne suverenosti.
Merklova je zatrdila, da bo Sodišče EU lahko preverjalo skladnost z ustavno določenimi omejitvami zadolževanja in načeli izravnanega proračuna, ne pa nadziralo vsakega proračuna posebej.
Osrednja voditelja območja evra sta se strinjala, da skupne evrske obveznice trenutno niso rešitev za dolžniško krizo, zavzela pa sta se tudi za to, da bi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), naslednik sedanjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), začel veljati že prihodnje leto in ne šele leta 2013.
