Zaradi vremenskih ujm je po navadi na leto za približno deset odstotkov poseka, tokratna katastrofa pa bo vzrok kar 80 odstotkov poseka, ocenjuje Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Pri tem bo gozd, ki ga bo treba posekati na golo, potreboval kar od 20 do 30 let, da se obnovi.
V gozd še ni varno iti
Del površin bo treba posekati na golo, drugi del pa se bo s selektivno sečnjo preoblikoval v nov gozd, pojasnjuje Breznikar. Vendar pa bodo lastniki gozdov z dejavnostmi morali počakati. "Trenutno je gibanje zaradi nevarnosti padajočega drevja in vej smrtno nevarno, prav tako sečnja in spravilo poškodovanega lesa, saj je polomljeno drevje pod velikimi nateznimi napetostmi, zato se pri nepravilnem delu z motorno žago dogajajo nesreče, lahko celo s smrtnim izidom," opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO). Zavod za gozdove bo lastnikom ponujal strokovno podporo, ministrstvo pa tistim, ki niso vešči dela v gozdu v tako zahtevnih razmerah, svetuje, naj najamejo usposobljene izvajalce (seznam bo prav tako objavil zavod).
Štirikrat huje kot zadnjič
V tokratni ujmi je padlo vsaj štiri milijone kubičnih metrov drevja. Za primerjavo: najhujša ujma v novejši zgodovini do zdaj je v zimi leta 1996/97 zajela osem odstotkov gozdov, kar je 900.000 kubičnih metrov lesa. "Žled v Brkinih leta 1980 je pospravljalo 400 profesionalnih gozdnih delavcev pet let, obseg pa je znašal 674.000 kubičnih metrov lesne mase," naštevajo na MKO.
Zaradi nevarnosti pa so na udaru tudi gozdne živali – ponekod je onemogočeno krmljenje, posledično se utegne povečati smrtnost pri šibkejši divjadi, hkrati pa bo ta lažje dostopna plenilcem.
