Kazni. Če delodajalec ne objavi prostega delovnega mesta, ga lahko oglobijo s 750 evri, če ga ne prijavi zavodu, pa z 800. Lani jih je inšpektor kaznoval 67, ker niso objavili prostega delovnega mesta. Tri so kaznovali, ker svojih delavcev, ki so delali za krajši delovni čas ali so bili zaposleni za določen čas, niso obvestili, da bodo zaposlovali za nedoločen čas, dva pa, ker sta prosto delovno mesto objavila le za en spol.
V petek so delodajalci na spletni strani zavoda za zaposlovanje objavili 2.647 delovnih mest, vendar je bilo od tega le 1.885 dejansko prostih in namenjenih brezposelnim, za preostala pa so podjetja že imela izbrane kandidate.
Od prejšnjega tedna zavod za zaposlovanje namreč vodi dve evidenci prostih delovnih mest; v eni so tista, ki so dejansko prosta, v drugi pa so delovna mesta, ki jih delodajalci objavijo le zato, ker to po zakonu morajo.
Mali potrebujejo zavod
“Predvsem veliki in srednje veliki delodajalci večinoma želijo sami poskrbeti za javno objavo, mali delodajalci pa, da jim objavo izvede zavod, čeprav ne želijo širšega iskanja kandidatov,” pravijo na zavodu.
Kot smo že pisali, zavod do konca lanskega leta delovnih mest, za katera podjetja niso želela, da jim napotuje brezposelne, ni objavljal na svoji spletni strani, ampak so bile informacije o njih dostopne le v prostorih zavoda. Po novem zakonu, ki velja od januarja, pa je treba prosto delovno mesto na zavod le prijaviti, to, kje bo delodajalec prosto delovno mesto objavil, pa je njegova izbira. Če se odloči za posredovanje zavoda, se objavi na spletu ne more več izogniti.
