Iz Bruslja bi lahko v mesecu ali dveh prišla razsodba na pritožbo slovenskih zasebnih lekarnarjev. Ti so, kot nam je potrdil zasebni lekarnar Marko Stamenkovič, evropskemu varuhu konkurenčnosti zatožili Slovenijo, ker zakonodaja med drugim omogoča, da občine kot lastniki javnih lekarn grenijo življenje zasebnim lekarnarjem. Pravi, da za pritožbo stoji 70 od skupaj 85 zasebnih lekarnarjev, kolikor jih je v Sloveniji.
Trener ovira nasprotno ekipo
"Javna lekarna lahko podružnico odpre kjerkoli, čeprav Lekarniška zbornica na to da negativno mnenje, zasebniki pa tega ne moremo in zato bi želeli, da se naš položaj izenači," pojasnjuje Stamenkovič.
− omejitve pri širjenju lekarn zasebnikov in dvojna vloga občin pri tem;
− nesvoboda pri izbiri pravne oblike poslovanja (mogoč le s. p.);
− različno davčno obravnavanje zasebnih in javnih lekarn pri prihodkih iz javnih sredstev.
Nato razmere ponazori še v nogometnem žargonu: "Trener nasprotne ekipe se pojavlja v dvojni vlogi," pri čemer misli na župane, ki so na eni strani lastniki javnih lekarn in iz njih v občinske proračune črpajo dobičke, zato so zainteresirani, da so javne lekarne čim močnejše, po drugi strani pa ti župani odločajo o koncesijah tudi za zasebnike. Ob tem spomni na nedavne poskuse ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da z administrativnimi triki odvzame koncesijo zasebni lekarni Bitenci. "Ravno zaradi takih primerov bi koncesije za lekarniško dejavnost iz rok občin morale v roke države," meni.
Lekarnarji smo slepo črevo
Zasebne lekarnarje moti tudi, da lahko lekarniško dejavnost opravljajo le kot samostojni podjetniki ne pa kot zavodi ali družbe z omejeno odgovornostjo. "Pri nobenem drugem zasebnem poklicu takih omejitev več ni, edini ostanek, neko slepo črevo smo lekarnarji, ki ne moremo svobodno izbrati pravne oblike delovanja," pravi Stamenkovič. Posledično so v neenakopravnem položaju tudi davčno. "Zasebni lekarnarji na koncu plačamo davek od dobička tudi na del, ki ga izvajamo na koncesijo, javni zavodi pa davek od dobička plačujejo le na tisti del, ki ga izvajajo kot tržnega." pravi sogovornik.
Financiranje staro 30 let
Sicer pa zasebne lekarnarje moti tudi sistem financiranja lekarniške dejavnosti, ki je po njihovih besedah star 30 let. "Vse to postaja nevzdržno, a do zdaj ni bilo posluha, zato smo se odločili, da za reševanje razmer uberemo pot zunaj Slovenije," meni.