Tožb se v RKS ne bojijo

“Že po pravilih pogodbenega prava, po pravilih javnega naročanja pa še strožje, bi moral naročnik, torej Rdeči križ Slovenije (RKS), plačati neposredno Vegradovim podizvajalcem, če so se ti obrnili nanj s potrjenim računom oziroma situacijo,” pojasnjuje Aleksij Mužina, pravni strokovnjak.

Zakaj faktorskim družbam?
RKS je, kot pove Janez Pezelj, generalni sekretar RKS, 90 odstotkov sredstev za decembra odprt hotel Arija poravnal izvajalcu, družbi Vegrad (deset odstotkov je zadržal za odpravo številnih pomanjkljivosti). Vegrad podizvajalcev še ni poplačal. Toda slaba polovica od 8,4 milijona evrov vredne naložbe je iz RKS dejansko šla dvema faktorskima družbama, ki sta od Vegrada odkupili terjatve. “Zelo verjetno je RKS s tem posredno prispeval, da podizvajalci ne bodo dobili vsega,” je kritičen Mužina. Pezelj se brani, da so ravnali v skladu z obligacijskim zakonikom.

Propad podjetja?
Nad dejstvom, da je šel denar faktorskima družbama in ne podizvajalcem, pa je naravnost ogorčen Darko Viler, lastnik koprske družbe Radiel Group. “To je pranje denarja,” pravi. Plačano je dobil le petino, dolgujejo mu še 800 tisoč evrov. Preživetje podjetja je pod vprašajem. Dodaja, da so mu na RKS sami zagotovili neposredno poplačilo, a se to ni zgodilo, zato pripravlja tožbo.

Tožbo proti RKS napoveduje tudi Emil Grižon, direktor koprske družbe Finali trading, ki ima še 80 tisoč evrov terjatev. “Dogovorjeno je bilo, da mi RKS plača z asignacijami. Le pod tem pogojem sem šel v posel. Plačal je le delno,” pravi. Pezelj odgovarja, da so plačali le asignacije, ki so bile tristransko podpisane, in da se tožb ne bojijo.