Najmlajša ženska, ki se je lani starostno upokojila iz obveznega zavarovanja in postala uživalka starostne pokojnine, je bila lani stara le 51 let in pet mesecev, najmlajši moški pa le tri mesece starejši. Leta 2014 sta bila najmlajša nova upokojenca stara le 49 let.
Najnižja starostna meja za upokojitev je sicer 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe tako za moške kot za ženske, lani so bile ženske lahko še štiri mesece mlajše.
"Gre za zavarovance, ki so upravičeni do znižanja starostne meje zaradi priznane prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin," pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), po domače povedano gre za zdravstvene razloge.
Do konca leta 2000 so imeli lahko delavci z zdravstvenimi težavami zavarovalno dobo s povečanjem, nato pa pravico do prištete dobe. Razlogi za prišteto dobo so "delovno razmerje ali opravljanje drugega dela s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, status vojaškega invalida od I. do VI. stopnje, civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine, slepega, gluhega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, obolelega za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji", pojasnujejo na ZPIZ-u.
Prišteta doba pomeni, da se vsako leto dela upošteva kot leto in tri mesece, za prišteto dobo (torej tri mesece na leto) pa se lahko zniža tudi starostna meja za upokojitev.
Povprečna upokojitvena starost je lani znašala 62 let in 2 meseca, kar je le dva meseca več kot leta 2009 in mesec manj kot leto prej. Slovenija je sicer po delovni aktivnosti v starostni skupini od 55 do 64 let povsem na repu držav EU, manj kot pri nas je delovjno aktivnih le v Grčiji in Luksemburgu. Pri nas je zaposlenih manj kot pol ljudi v tej starostni skupini, v Nemčiji pa skoraj tri četrtine.
Najstarejša zaposlena lani v penzijo pri osemdesetih
A tudi pri nas so izjeme. Najstarejša nova starostna upokojenka se je lani upokojila šele pri 80 letih, najstarejši upokojenec pa pri 77 letih in pol. "Razlogov za pozno upokojitev ne moremo pojasniti, gre za osebno odločitev," pravijo na ZPIZ-u.
Več kot pet let po uveljavitvi pokojninske reforme z zakonom ZPIZ-2 (v veljavo je stopil 1. januarja 2013) se je 3,6 odstotka oziroma 257 ljudi lani še vedno upokojilo po starih predpisih, kar pomeni, da so že ob spremembi zakonodaje imeli pogoje za upokojitev.
Kdo bo res moral delati do 67. leta?
Ker smo članek začeli s trditvijo, da ministrica za delo Ksenija Klampfer predlaga upokojevanje pri 67 letih, smo dolžni še podrobnejše pojasnilo. Ministrica predlaga, da bi se vsi, ki prej ne dopolnijo 40 let delovne dobe, upokojili šele pri 67 letih. Zdaj je meja zanje 65 let starosti. To pomeni, da bi morali delati dlje vsi, ki so se zaposlili po 25. letu in tisti, ki so se zaposlili prej, a imajo v svojem življenju kakšne luknje v zavarovanju (brezposelnost brez pravice do nadomestila).
janez.zalaznik@zurnal24.si
Z jezikom lahko delat.Ti lahko delajo do smrti.
Zanima me kje ste dobil vojaške invalide v naši vojski imajo lahko posledice na jetrih
Članek je prvoaprilska šala ali pa gre za invalidske upokojence.