Raziskava, ki jo je opravil Surfshark, je pokazala, da je Slovenija med balkanskimi državami na drugem mestu po številu zahtev za razkritje podatkov o lastnikih posameznih računov, odprtih pri podjetjih Apple, Meta, Google in Microsoft.
Raziskava je zajela obdobje med letoma 2013 in 2021. V tem obdobju se Slovenija v svetovnem merilu uvršča na 38. mesto po številu zahtev za razkritje podatkov o posameznih računih. Za primerjavo naj dodamo, da se Poljska uvršča na 15. mesto, Češka na 31. mesto in Slovaška na 52. mesto. Slovenija je podala dva odstotka več zahtev kot je svetovno povprečje.
V 177 državah, ki so zajete v tej raziskavi, so bile podane zahteve za razkritje 6,6 milijona računov. 60 odstotkov zahtev so podale države EU in ZDA. Na vrhu seznama so ZDA, kjer so podali 2,5 milijona zahtev, od tega 514.000 v letu 2021.
Slovenske oblasti so največ zahtev naslovile na podjetji Google in Meta, pri čemer so bili podatki razkriti v 59,9 odstotka primerov. V svetovnem merilu je odstotek razkritih podatkov še višji, in sicer okoli 71 odstotkov.
V navedenem časovnem obdobju je število zahtev naraslo za več kot 5-krat. V Sloveniji je v obdobju 2013 do 2021 porast 1769 odstotkov, pri čemer je bila rast med letoma 2020 in 2021 37-odstotna.
Poleg zahtev po podatkih s strani tehnoloških podjetij oblasti iščejo načine, kako nadzorovati in se spopadati s kriminalom prek spletnih storitev. EU naj bi razmišljala o regulaciji, ki bi od ponudnikov internetnih storitev zahtevala, da zaznajo, prijavijo in odstranijo vsebino, povezano z zlorabami. Vpeljava dodatnih ukrepov bi lahko pomagala pri reševanju kazenskih zadev, vendar pa ob tem nevladne organizacije opozarjajo, da bi to lahko odprlo pot za uporabo tovrstnih orodij za izvajanje nadzora na primer za sledenje političnim nasprotnikom.
