Slovenija naj bi v letih 2021-2027 prejela 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev, piše v današnjem predlogu Evropske komisije za razdelitev kohezijskih sredstev v prihodnjem večletnem evropskem finančnem obdobju.
Za Slovenijo kohezija ključna
Številka 3,07 milijarde evrov je izražena v stalnih cenah. V tekočih cenah gre za 3,46 milijarde evrov. Stalne cene so cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem proračuna in vključujejo učinke inflacije.
Za Slovenijo je v evropskih proračunskih pogajanjih kohezija ključna. V obdobju 2014-2020 je država upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so približno tri milijarde namenjene za kohezijsko politiko.
Po informacijah na spletni strani službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Slovenija v obdobju 2014-2020 razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada.
Od tega je 159,8 milijona evrov namenjenih instrumentu za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe evropskega teritorialnega sodelovanja.
Sredstev bo v prihodnje manj
Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnje manj, po bruseljskih izračunih za sedem odstotkov. Komisija je v začetku maja predlagala, naj prihodnji sedemletni proračun unije obsega 1,11 odstotka BND EU. Za kohezijo naj bi bilo namenjenih 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah, ali 373 milijard v tekočih cenah.
Komisija govori o sedemodstotnem rezu, pri čemer jo je mogoče razumeti, da primerja zadnje leto sedanjega finančnega okvira in prvo leto prihodnjega, torej leti 2020 in 2021. A če se primerja številki v stalnih cenah za celotni obdobji - 367 milijard in 331 milijard, je rez desetodstoten. Predlagani, devetodstotni rez za Slovenijo je torej nekoliko manjši kot v povprečju v EU.
Višegrajskim državam še manjši kos pogače
Največji rezi grozijo višegrajskim in baltskim državam. Madžarska, Litva, Estonija in Češka naj bi dobile 24 odstotkov manj, Poljska 23 odstotkov manj, Slovaška pa 22 odstotkov manj. Malta naj bi prav tako dobila 24 odstotkov manj, Nemčija pa 21 odstotkov manj.
Več kohezijskih sredstev kot v tem finančnem obdobju pa se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija in Grčija, za katere komisija predlaga osemodstotno povečanje, Italija naj bi dobila šest odstotkov več, Finska in Španija po pet odstotkov več.
Na očitke, da Bruselj s tem kaznuje višegrajsko četverico zaradi zavračanja begunskih kvot, v komisiji odgovarjajo, da so te države dosegle izjemen socialni in gospodarski napredek, ki ga je pač treba prepoznati.
Glavno merilo je BDP
Komisija poudarja, da je glavno merilo pri razdeljevanju kohezijskih sredstev še vedno razvitost, torej bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, na katerem temelji 80 odstotkov izračuna. Pri preostali petini pa upoštevajo migracijske pritiske, brezposelnost mladih in podnebne spremembe.
Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je ob predstavitvi predloga izpostavil, da lahko dodeljena sredstva spodbudijo še več naložb. Za naslednji teden je napovedal predlog novega investicijskega sklada, kamor bodo lahko članice po želji usmerile nekaj sredstev in tako spodbudile naložbe.
Kohezijska politika ostaja najvidnejša, najkonkretnejša in najbolj nadzorovana politika v EU, ki bo v prihodnje bolj usmerjena in prijaznejša do uporabnika, saj so predvidene znatne poenostavitve postopkov, je izpostavila evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.
Kohezijska sredstva se bodo v prihodnje dodeljevala ob upoštevanju petih prioritet, ki naj bi zagotovile pametnejšo, bolj zeleno, bolj povezano in bolj socialno Evropo ter Evropo, ki bo bliže državljanu, še poudarjajo v Bruslju.
