Pred enim tednom so začeli veljati digitalni boni '22, ki jih lahko sprva uveljavljajo učenci zadnje triade osnovnih šol, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme. Po najnovejših podatkih vladne službe za digitalno preobrazbo je v tem času bone unovčilo 27.621 posameznikov v skupni vrednosti 3,85 milijona evrov.
Od 15. junija naprej lahko učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme unovčijo digitalne bone '22 v vrednosti 150 evrov. Kasneje bodo digitalni boni na voljo tudi starejšim od 55 let. Unovčiti pa jih je možno do 30. novembra letos.
Skupno država za projekt digitalni bon '22 namenja 33,18 milijona evrov.
Po številu in znesku unovčitev bonov še naprej prevladuje trgovec Big Bang. Od minule srede pa do 11. ure danes so zabeležili 18.268 unovčitev v skupni vrednosti 2,09 milijona evrov, izhaja iz podatkov, ki jih je vladna služba za digitalno preobrazbo posredovala STA.
Sledijo trgovci Anni (3058 unovčitev v vrednosti 402.522 evrov), Istyle (1793 unovčitev v vrednosti 263.057 evrov), Harvey Norman (1757 unovčitev v vrednosti 222.197 evrov) in Mimovrste (1620 unovčitev v vrednosti 202.634 evrov).
Lestvico desetih najbolj priljubljenih ponudikov za unovčenje bonov sestavljajo še trgovci EPL (608 unovčitev v vrednosti 89.628 evrov), Mercator (381 unovčitev v vrednosti 47.717 evrov), Legit marketing (417 unovčitev v vrednosti 45.743 evrov), E-misija (295 unovčitev v vrednosti 39.442 evrov) in Spar, kjer so upravičenci s 306 unovčitvami ustvarili za 34.049 evrov prometa, še izhaja iz podatkov vladne službe.
Ministrica kritična do bonov
Ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh je bila minuli teden sicer kritična do projekta digitalnih bonov v obliki, kakor si ga je zamislila pretekla vlada. Prepričana je, da digitalni bon ne bo prispeval k dvigu digitalne pismenosti in vključenosti, temveč bo povečal tako digitalni kot socialni razkorak.
Višina bona je po prepričanju ministrice takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo ostalim, ki opremo že imajo, omogočili nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti.
Po oceni Stojmenove Duh bo država za projekt porabila slabih 60 milijonov evrov, a bo ta denar namenjen predvsem financiranju v tujini narejene opreme. Kot je dejala, bi bone preklicala, če bi jih lahko.
Več denarja za tečaje
Na vladni službi so se tako lotili priprave novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Zdaj je večina denarja predvidena za nakup tehnološke opreme, z novelo pa bodo poskušali to spremeniti in zagotoviti več denarja za tečaje osnovnih digitalnih veščin, je v petkovi oddaji 24ur zvečer na POP TV povedala Stojmenova Duh.
Po njenem mnenju je trenutni zakon, na podlagi katerega lahko mladi koristijo digitalne bone za nakup računalniške opreme, po opravljenem brezplačnem izobraževanju pa bodo na voljo tudi starejšim od 55 let, diskriminatoren. Zakon zagotavlja denar za izvedbo tečajev za 5000 starejših, kar se ji zdi veliko premalo.
Nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič pa je odgovoril, da zaradi nizkih zmogljivosti letos več mest za tečajnike ni.
