"Podobno rešitev smo poznali že pri obnovi popotresnega Posočja," je po današnji seji vlade glede uvajanja obveznega prispevka za obnovo po poplavah povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Takrat je šlo za obvezni prispevek, ki so ga plačali zaposleni.
Alternativa obveznemu prispevku delovna sobota
"Podobno pripravljamo za solidarnostno soboto, gre za obvezni prispevek, kjer smo osnovo razširili na vse družbene skupine, na gospodarstvo, podjetna, fizične, pravne osebe, kmete, samozaposlene ..." razlaga ministrica. Alternativa obveznemu prispevku bo solidarnostna sobota. "Ko se bo moč v soglasju zaposlenih in podjetju omogočiti, da se obvezni prispevek nadomesti z delom in dohodek tega dne nameni v sklad za obnovo," pravi Ajanović Hovnik.
Obvezni prispevek se bo plačal v dveh obrokih, en letos, en v prihodnjem letu. Zaposleni bomo tako plačali prispevek v deležu dohodnine, kolikšen bo naj bi z vlade sporočili do konca dneva. Šlo naj bi za okoli 0,3 odstotka dohodnine, je pojasnil minister Luka Mesec. V enakem znesku bo prispevalo gospodarstvo. "Tega prispevka v dohodnini ni treba izplačati, če oddelaš solidarnostno soboto," pojasnjuje Mesec. V tem primeru je treba oddelati dve soboti, eno letos, eno prihodnje leto.
Solidarnostna pomoč: "Ne bomo upoštevali vaših prihodkov"
Vlada je sprejela tudi druge ukrepe glede pomoči po poplavah. Na voljo bo izredna denarna socialna pomoč, ki smo jo zvišali na 7-kratne izredne denarne pomoči. "Če vam je poplavilo hišo, se oglasite v CSD in povejte, kaj se je zgodilo. Prejmete lahko enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih stroškov," razlaga minister Luka Mesec.
Za samsko nezaposleno osebo to pomeni 3257 evrov, če je zaposlena 3513 evrov. Štiričlanska družina, v kateri sta starša brezposelna, lahko prejme 8957 evrov, če sta zaposlena 11 466 evrov. To so maksimalni zneski solidarnostne pomoči, ki jo lahko ljudje, ki so prizadeti v poplavah, prejmejo preko CSD. "Ne bomo upoštevali vaših prihodkov, ne premoženja, edini kriterij je, da ste utrpeli hudo škodo v poplavah v nepremičnini," pravi Mesec. O višini pomoči bodo odločali v CSD.
80 odstotkov plače za tiste, ki ne morejo delati
Na vladi so sprejeli tudi nov ukrep, ki določa, da bodo zaposleni v poplavljenih podjetjih, ki so pomagali pri čiščenju teh podjetij, ne bodo prejeli le 80 odstotkov plače, kot to velja za čakanje na delo, ampak bodo prejeli polno plačo, je sporočil Mesec.
Zaposleni, ki delajo in pomagajo v poplavljenih podjetjih, bodo prejeli polno plačo, torej 100 odstotkov. Samozaposleni lahko prav tako zaprosijo za pomoč države, upravičeni bodo tisti, ki jim bo promet upadel za 25 odstotkov v celem letu.
Možno bo tudi uveljavljanje sprememb vrednosti nepremičnine za otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane. "Uvajamo tudi subvencijo za najem stanovanja, tistim, ki bodo šli v tržni najem. Starejši od 65 let so upravičeni do brezplačne namestitve," je še dejal Mesec.
Vsi brezposelni so vabljeni v program javnih del za čimprejšnjo sanacijo, s tem se bodo njihova nadomestila zvišala. Da bi bila škoda čim prej sanirana, so začasno poenostavili postopke zaposlovanje tujih delavcev.
Štirje sklopi ukrepov
"Pri pripravi ukrepov je imela vlada pred očmi prebivalce ljudi, ki potrebujejo pomoč. Pripravljali smo jih v vseh resorjih. Ukrepi posegajo na vsa področja našega življenja. Z interventnim zakonom sprejeti ukrepi so prva, nikakor pa ne zadnja pomoč ljudem, podjetjem in kmetom," je ob predstavitvi svežnja ukrepov povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik.
Ukrepi so razdeljeni v štiri sklope: Za ljudi, za podjetja, za občine in ukrepi, ki jih mora izvesti država.
"Ljudem bomo pomagali na različne načine," zagotavlja Hovnikova in našteva ukrepe: Starši bodo oproščeni plačila vrtca, če ga v tem času niso mogli obiskovati, prehrana za šolarje bo brezplačna, dijaki in študenti bodo oproščeni plačila domske oskrbnine, ljudje bodo dobili solidarnostna pomoč, začasno bomo zagotovili stanovanja in poskrbeli za ostarele. Prebivalci, ki jih je prizadela ujma, bodo oproščeni plačila elektrike in plina, odložili bodo lahko plačilo bančnih posojil, deležni bodo tudi davčnih razbremenitev.
Podjetjem država ponuja roko na davčnem in finančnem področju podjetjem. Ukrepi so usmerjeni v ohranjanje prihodkov, delovnih mest in čin hitrejšo vzpostavitev poslovanja. Država bo poenostavila postopke za zaposlovanje tujcev, na pomoč pa bo priskočila tudi kmetom.
Ko gre za pomoč občinam, vlada napoveduje vzpostavitev tehničnih pisarn, ki bodo nudile pomoč in svetovanje, država bo občinam dovolila višje zadolževanje in poenostavila postopke na področju javnega naročanja. Občine bodo dobile dodatna sredstva, stroške odvažanja in obdelave odpadkov pa na svoja ramena prevzema država.
Ukrepi, ki jih mora izvesti država, pa so sanacija javne infrastrukture, preventivni ukrepi na vodotokih, pohitritev birokratskih postopkov.
"Obnovo države bomo zaupali posvetovalni skupini"
"Začeli smo z usposabljanjem posameznikov in organov, ki bodo te postopke vodili. Lažje bo premeščanje zaposlenih v javni upravi na mesta, kjer so potrebe večje, spremembe so predvidene tudi glede hitrosti odkupa zemljišč za gradnjo objektov. Ustanavlja se sklad za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju celovitih ukrepov za projekte varstva pred poplavami in plazovi. V sanacijo bomo vključili tudi brezposelne," pojasnjuje Hovnikova, ki še dodaja, da bo večina ukrepov trajala do konca letošnjega leta, ukrepi za zaposlovanje tujcev pa do konca avgusta naslednje leto.
"Obnovo države bomo zaupali posvetovalni skupini, ki bo pomagala vladi. Slovenska stroka bo pri urejanju prostora upoštevala sodobne prakse. Prvim najnujnejšim ukrepom bodo sledili novi. Zelo hitro bo pripravljen in sprejet zakon, ki bo določal ukrepe za sanacijo nepremičnin prebivalstva ali nadomestne gradnje. Pametna sanacija področij pa mora upoštevati tudi podnebne spremembe," je sklenila Hovnikova.
Pričakujem, da najprej opravi delovne sobote parlament, potem javni sektor, potem pa gospodarstvo.
Pričakujem progresivno odstotokovno lestvico. Začnemo v parlamentu. Podatki morajo biti javni za politike in sodelavce. Potem če bo tu vse vredu potem se to za dva mesca kasneje prenese v javni sektor. Šele nato čez pol leta v gospodarstvo, če… ...prikaži večče bo seveda prej vse vredu.
prevec rok in organizacij se vrti okoli denarja za prizadete pa tudi ko se bo pomoc tako ali drugace razporejala bo spet marsikdo potegnil kratko medtem ko bodo nekateri na koncu na boljsem kot so bili pred katastrofo bodo spet… ...prikaži več drugi ostali se vecji revezi kot pred poplavami in plazovi in ja tesko je tu biti pravicen da bi bilo za vse sprejemljivo.